Pastirček: Razlika med redakcijama

odstranjenih 1.347 zlogov ,  pred 11 leti
Članek je bil spremenjen toliko, kolikor ni ustrezal slovničnim in slogovnim zahtevam slovenskega jezika ter Wikipedije.
m (→‎Motivno-tematske povezave: --neustrezno uporabljena "fair use" slika)
(Članek je bil spremenjen toliko, kolikor ni ustrezal slovničnim in slogovnim zahtevam slovenskega jezika ter Wikipedije.)
'''Pastirček''' je naslov [[slovenščina|slovenske]] [[ljudska pravljica|ljudske pravljice]], katere avtor ni znan. Prvič je izšla leta [[1972]], kasneje leta [[2005]]. Zapisal jo je [[Jože Benigar]], prvo izdajo je [[ilustracija|ilustrirala]] [[Ančka Gošnik-Godec]], drugo izdajo pa [[Anton Buzeti]].
[[Slika:Pastirček,Mladinska knjiga, 1972.jpg|thumb|right|130px|Pastirček, Mladinska knjiga, 1972]]
[[Slika:Pastirček.jpg|thumb|right|130px|Pastirček, Mladinska knjiga, 2005]]
 
 
==Povzetek vsebine==
Živel je pastirček, ki je nekega popoldneva blizu morja v Istri, pasel čredo krav, koz in ovac. Bilo je zelo vroče in sonce je neusmiljeno pripekalo. Na kar naenkratNaenkrat pastirček zagleda tri prelepe deklice, ki spijo na trati. Še sanjalo se mu ni, da so to vile, ki so sicer mirno ležale na trati in vsaj na videz sladko spale. Pastirček je pomislil sam pri sebi: »Sonce jih bo opeklo, moram jim pomagati.« Da bi jih obvaroval pred žgočim soncem, je splezal na bližnje lipovo drevo, nalomil vej in jih posadil okoli njih. Kmalu zatem so se vile zbudile iz navideznega spanja in se čudile: »Kdo neki je bil tako usmiljen, da nas je zaščitil pred sončno pripeko?« V resnici so vile dobro vedele, kdo jih je obvarovalto pres soncemnaredil, saj ta čas niso spale, ampak so pozorno spremljale vsako pastirčkovo ravnanje. Vile so imele prelepe dolge lase, svetili so se jim kakor čisto zlato, zato se jih je
 
Vile so imele prelepe dolge lase, svetili so se jim kakor čisto zlato, zato se jih je pastirček prestrašil in hotel zbežati. Toda v trenutku so bile vile pri njem in ga spraševale, kaj si želi v dar, ker je bil do njih tako dober. Ker je bil pastirček skromen, si ni želel ničesar. Ponujale so mu mošnjo denarja, iz katerega ne bi nikoli zmanjkalo denarja, a ga pastirček ni maral. Vile so spoznale njegovo dobroto in poštenost, zato so mu rekle: »Ko boš zvečer gnal živino domov, boš od morja slišal oglaševanje zvoncev. Toda nikar se ne oziraj.« Ko so to izgovorile, so odšle. Pastirček je šele tedaj ugotovil, da to nisoso bile navadne deklice, temveč vile. Sonce je začelo zahajti in na zemljo se je spuščal mrak. Pastirček se je vračal proti domu in čim bližje je bil, tem glasneje zvonjenje je slišal za svojim hrbtom. Toda pozabil je, kaj so mu vile naročile. Pogledal je nazaj in zagledal veliko čredo ovac, koz in krav, ki so prihajale iz morja in sledile njegovi čredi. Toda, ker ni upoštevil vilinih svaril, je v tistem trenutko ko se je ozrl nazaj vse prenehalo. Čreda je prenehala hoditi iz morja na suho, ostala je samo čreda, ki je že bila na kopnem. Če pastirček ne bi pogledal nazaj, bi imel ogromno čredo, a je bil kljub temu zadovoljen tudi z malim. Še več, nekaj živali, ki so mu jih podarile vile, je celo razdelil med svoje revne sosede.
 
Sonce je začelo zahajati in na zemljo se je spuščal mrak. Pastirček se je vračal proti domu in čim bližje je bil, tem glasnejše zvonjenje je slišal za svojim hrbtom. Toda pozabil je, kaj so mu vile naročile. Pogledal je nazaj in zagledal veliko čredo ovac, koz in krav, ki so prihajale iz morja in sledile njegovi čredi. A ker ni upošteval svarila, je v tistem trenutku vse prenehalo. Ostala je samo čreda, ki je že bila na kopnem. Če pastirček ne bi pogledal nazaj, bi imel ogromno čredo, a je bil kljub temu zadovoljen. Še več, nekaj živali, ki so mu jih podarile vile, je razdelil med svoje revne sosede.
 
Živel je pastirček, ki je nekega popoldneva blizu morja v Istri, pasel čredo krav, koz in ovac. Bilo je zelo vroče in sonce je neusmiljeno pripekalo. Na kar naenkrat pastirček zagleda tri prelepe deklice, ki spijo na trati. Še sanjalo se mu ni, da so to vile, ki so sicer mirno ležale na trati in vsaj na videz sladko spale. Pastirček je pomislil sam pri sebi: »Sonce jih bo opeklo, moram jim pomagati.« Da bi jih obvaroval pred žgočim soncem, je splezal na bližnje lipovo drevo, nalomil vej in jih posadil okoli njih. Kmalu zatem so se vile zbudile iz navideznega spanja in se čudile: »Kdo neki je bil tako usmiljen, da nas je zaščitil pred sončno pripeko?« V resnici so vile dobro vedele, kdo jih je obvaroval pres soncem, saj ta čas niso spale, ampak so pozorno spremljale vsako pastirčkovo ravnanje. Vile so imele prelepe dolge lase, svetili so se jim kakor čisto zlato, zato se jih je
pastirček prestrašil in hotel zbežati. Toda v trenutku so bile vile pri njem in ga spraševale, kaj si želi v dar, ker je bil do njih tako dober. Ker je bil pastirček skromen, si ni želel ničesar. Ponujale so mu mošnjo denarja, iz katerega ne bi nikoli zmanjkalo denarja, a ga pastirček ni maral. Vile so spoznale njegovo dobroto in poštenost, zato so mu rekle: »Ko boš zvečer gnal živino domov, boš od morja slišal oglaševanje zvoncev. Toda nikar se ne oziraj.« Ko so to izgovorile so odšle. Pastirček je šele tedaj ugotovil, da to niso bile navadne deklice, temveč vile. Sonce je začelo zahajti in na zemljo se je spuščal mrak. Pastirček se je vračal proti domu in čim bližje je bil, tem glasneje zvonjenje je slišal za svojim hrbtom. Toda pozabil je, kaj so mu vile naročile. Pogledal je nazaj in zagledal veliko čredo ovac, koz in krav, ki so prihajale iz morja in sledile njegovi čredi. Toda, ker ni upoštevil vilinih svaril, je v tistem trenutko ko se je ozrl nazaj vse prenehalo. Čreda je prenehala hoditi iz morja na suho, ostala je samo čreda, ki je že bila na kopnem. Če pastirček ne bi pogledal nazaj, bi imel ogromno čredo, a je bil kljub temu zadovoljen tudi z malim. Še več, nekaj živali, ki so mu jih podarile vile, je celo razdelil med svoje revne sosede.
 
==Analiza besedila==
* vsevedni
 
'''Glavni književni osebi''': pastirček, vile
* Pastirček
* Dobre vile
 
'''Stranske književne osebe''': ovce, koze in krave
* ovce, koze in krave
 
'''Književni čas''': nekega popoldneva
* ni natančno določen, dogaja se nekega popoldneva
 
'''Književni prostor''': v Istri blizu morja
* natančno določen: v Istri blizu morja
 
'''Motivi''':
* '''motiv premetenosti''' (dobre vile pod pretvezo, da spijo, preverjajo, ali se jih bo pastirček usmilil in jih obvaroval pred soncem)
* '''motiv preizkušnje''' (dobre vile preizkušajo njegovo dobroto in poslušnost, dobrota je dokazana, poslušnost pa se na koncu izjalovi, saj pastirček pozabi, kaj so mu vile naročile)
* '''motiv sonca''' (sonce se pojavi na začetku, ko pastirček reši dobre vile, ter na koncu, ko se vrača domov in se na zemljo spušča mrak -> kot začetek in konec nečesa lepega, novega )
* '''motiv črede''' (pastirčku njegova čreda poemnipomeni vse, dobre vile mu na koncu poplačajo z večjo čredo ovac, koz in krav)
* '''motiv skromnosti''' (pastirček reši dobre vile pred žgočim soncem, a v zameno za to ne mara ničesar. Čredo, ki jo dobi, razdeli med svoje revne sosede)
* '''motiv dobrote''' (pastirček brez zadržkov pomaga dobrim vilam, le- te ga kljub zavrnitvi ponujenih daril, obdarijo s tistim kar ima najraje, novo čredo)
* '''motiv dobre vile'''
 
'''Konec''': je srečen, ker pastirček dobi novovečjo čredo živine, s katero obdari tudi svoje revne sosede
 
==Značilnosti ljudskega slovstva v povezavi z obravnavano pravljico==
 
==Značilnosti ljudskega slovstva v povezavi z obravnavano pravljico==
* '''anonimnost''': avtor ni poznan
* '''ustno izročilo''': besedilo se je prenašalo iz ust v ust
* '''brezimenski liki''': imena pastirčka in vil ne poznamo
* '''slogovne značilnosti''':
** ljudska števila: tri dobre vile
** pomanjševalnice: pastirček
** okrasni pridevki: majhen deček, pekoče sonce, lepe deklice, sladko spale, košate veje, čisto zlato, čudežna mošnja denarja, rumeni cekini ...
** čudežna dejanja: med zvonenjemzvonjenjem prihaja iz morja na kopno velika čreda ovac, krav in koz
** čudežna bitja: tri vile
 
 
==Liki==
'''Pastirček''' je glavna književna oseba, ki pase čredo ovac, koz in krav. Je dobrosrčen, pošten in skromen deček, saj brez pomisleka pomaga tremspečim dobrimdekletom (vilam in jih obvaruje prek žgočim soncem). Še več, vV zameno za to ne zahteva ničesar, dobrih vil se celo ustraši in jim poskuša zbešatizbežati. Na koncu se izkaže kot pozabljiv, in radoveden, neubogljen, saj ne upošteva vilinih naročilnavodila in se ozre nazaj. TakoZa vilamsvojo prekriža njihove načrte,adobroto je za svojo dobroto kljub vsemu na koncu poplačan.
 
'''Tri dobre vile''' s svojo navihanostjo, prebrisanostjo in premetenostjo preizkušajo pastrirčkovopastirčkovo dobroto in ga na koncu v zameno za to tudi nagradijo. Izkažejo se kot prijazna in hvaležna bitja.
'''Pastirček''' je glavna književna oseba, ki pase čredo ovac, koz in krav. Je dobrosrčen, pošten in skromen deček, saj brez pomisleka pomaga trem dobrim vilam in jih obvaruje prek žgočim soncem. Še več, v zameno za to ne zahteva ničesar, dobrih vil se celo ustraši in jim poskuša zbešati. Na koncu se izkaže kot pozabljiv, radoveden, neubogljen, saj ne upošteva vilinih naročil in se ozre nazaj. Tako vilam prekriža njihove načrte,a je za svojo dobroto kljub vsemu na koncu poplačan.
 
'''Tri dobre vile''' s svojo navihanostjo, prebrisanostjo in premetenostjo preizkušajo pastrirčkovo dobroto in ga na koncu v zameno za to tudi nagradijo. Izkažejo se kot prijazna in hvaležna bitja.
 
==Analiza pravljice po Brunu Bettelheimu==
Pravljica se začne z besedno zvezo »Svoje dni«, kar pomeni, da nima določenega dogajalnega časa. To nakazuje, da se to, kar sledi v nadaljevanju ne bo nanašalo na sedanjost, ki jo poznamo, temveč gre za namerno nejasnost začetka, ki nakazuje prehod iz konkretnega sveta vsakdanje stvarnosti v abstrakten svet človekove domišljije.
Pravljica se začne z besedno zvezo »Svoje dni«, kar pomeni, da nima določenega dogajalnega časa. To nakazuje, da se to, kar sledi v nadaljevanju ne bo nanašalo na sedanjost, ki jo poznamo, temveč gre za namerno nejasnost začetka, ki nakazuje prehod iz konkretnega sveta vsakdanje stvarnosti v abstrakten svet človekove domišljije. Majhen razigran deček predstavlja vlogo pastirčka, ki pase čredo ovac, koz in krav. Nenadoma zagleda pred seboj tri dekleta ki spijo na trati. To niso povsem navadna dekleta, temveč dobre vile. Te se po Bettelheimu pojavijo povsem nepričakovano in nenadoma pomagajo pravljičnemu junaku poiskati srečo. V obravnavani pravljici je glavni pravljični junak, pastirček. Ta namreč pomaga dobrim vilam in jih reši pred žgočim soncem. Kljub temu, da mu vile ponujajo najrazličnejša darila, pastirček ne zahteva ničesar in od njih tudi ničesar ne sprejme. Vile spoznajo njegovo skromnost in poštenost, zato mu sklenejo pomagati. Njegovo dobroto mu poplačajo z novo čredo živali. Tako po Bettelheimu vile nikoli ne spijo, temveč se le delajo, da spijo. V obravnavani pravljici so povsem budne in spremljajo sleherno pastirčkovo ravnanje. Po Bettelheimovi teoriji lahko sklepamo, da se nekje skriva dobra vila, ki bedi nad otrokovo usodo in je pripravljena uporabiti svojo moč, ko je to zares potrebno. Še posebej hvaležne in prijazne so do tistih, ki imajo pozitiven odnos do drugih. Otrok sicer intuitivno čuti, da se to, o čemer pravljica pripovedujejo, v resnici ne dogaja, mora pa se zgoditi kot notranja izkušnja in osebni razvoj. Pravljica prikazuje torej v domišljijski in simbolični obliki stopnje odraščanje otroka. Pravljični liki niso dobri in hudobni hkrati, osebe so utelešena krutost ali gola nesebična dobrota, vmes ni ničesar. Tako tudi pastirček in dobre vile niso ambivalentni liki, temveč podoba dobrih, prijaznih bitij. Natančna opredelitev osebnosti posameznih litararnih junakov, pomaga otroku razporediti njegova protislovna čustva, oziroma vnesti red v njihovo življenje. Pravljica je za otroke namreč privlačna zato, ker izhajajo iz njihovega dejanskega notranjega psihološkega in čustvenega stanja in so prilagojena njihovemu načinu mišljenja in doživljanja sveta. Iz končnega izida pravljice lahko sklepamo, da se neposlušnost in pozabljivost kaznujeta. Pastirček ne dobi celotne črede, kakršne so mu jo predvidele dobre vile, pač pa le njen del. Če se pastirček ne bi ozrl nazaj in ga ne bi premamila radovednost bi imel precej večjo čredo živali, kot jo ima sicer. Pastirčkova pozabljivost je na koncu kaznovana, iz tega pa sledi nekakšen nauk, ki opominja na to, da prepovedi ne smemo prekršiti, sicer nas čaka kazen. Pravljico lahko spremljamo tudi skozi ilustracije, ki pa so po Bettelheimu prej moteče kot koristne, saj ne ustrezajo otrokovim bistvenim potrebam. Ilustracije naj bi otrokovo domišljijo odvračale od samostojnega doživljanja zgodbe.
 
Majhen razigran deček predstavlja vlogo pastirčka. Nenadoma zagleda pred seboj tri dekleta, ki spijo na trati. To niso navadna dekleta, temveč dobre vile. Po Bettelheimu vile nikoli ne spijo, temveč se le delajo, da spijo. V obravnavani pravljici so povsem budne in spremljajo sleherno pastirčkovo ravnanje. Kljub temu, da vile pastirčku za dobro dejanje ponujajo najrazličnejša darila, on noče ničesar. Vile spoznajo njegovo skromnost in poštenost, zato mu sklenejo poplačati na svoj način.
==Motivno-tematske povezave==
Določene motive, ki jih najdemo tukaj najdemo tudi v nekaterih slovenskih in tujih pravljicah:
 
Otrok sicer intuitivno čuti, da se to, o čemer pravljica pripoveduje, v resnici ne dogaja, mora pa se zgoditi kot notranja izkušnja in osebni razvoj. Pravljica prikazuje torej v domišljijski in simbolični obliki stopnje odraščanje otroka. Pravljični liki niso dobri in hudobni hkrati, osebe so utelešena krutost ali gola nesebična dobrota, vmes ni ničesar. Tako tudi pastirček in dobre vile niso ambivalentni liki, temveč podoba dobrih, prijaznih bitij. Natančna opredelitev osebnosti posameznih literarnih junakov pomaga otroku urediti protislovna čustva oziroma vnesti red v njegovo življenje. Pravljica je za otroke privlačna zato, ker izhaja iz njihovega dejanskega notranjega psihološkega in čustvenega stanja in je prilagojena njihovemu načinu mišljenja in doživljanja sveta.
'''''V slovenski literaturi:'''''
 
Iz končnega izida pravljice lahko sklepamo, da se neposlušnost in pozabljivost kaznujeta. Pastirček ne dobi celotne črede, ki so mu jo namenile dobre vile, pač pa le njen del, saj ni upošteval navodil. Pastirčkova pozabljivost je kaznovana; iz tega sledi nauk, da prepovedi ne smemo prekršiti, sicer nosimo posledice.
Motiv vile:
 
Pravljico lahko spremljamo tudi skozi ilustracije, ki pa so po Bettelheimu prej moteče kot koristne, saj ne ustrezajo otrokovim bistvenim potrebam. Ilustracije naj bi otrokovo domišljijo odvračale od samostojnega doživljanja zgodbe.
 
 
==Motivno-tematske povezave==
Določene motive, ki jih najdemo tukaj, najdemo tudi v nekaterih slovenskih in tujihdrugih pravljicah:
 
'''Motiv vile''':
* Vila in trije bratje
* [[Hudobna mačeha in dobra pastorka]]
* [[Tri pomaranče]]
 
'''Motiv dobrote''':
* [[Bela kača s kronico]]
* [[Kako se je ježek oženil]]
 
 
==Izdaje==
304

urejanja