Redakcija: 01:31, 4. december 2010 uredi Luckas-bot (pogovor \| prispevki) Boti 127.670 urejanj m r2.5.2) (robot Dodajanje: io:Skorio ← Starejše urejanje		Redakcija: 17:31, 25. februar 2011 uredi razveljavi Klemen Kocjancic (pogovor \| prispevki) 360.301 urejanje m slovnica AWB Novejše urejanje →
Vrstica 1: [[Slika:Slag2.jpg\|right\|thumb\|Pot skozi kup žlindre - prikazuje proge od rjavenja valovitih listov, ki jo držijo; Clarkdale, Arizona.]] [[Slika:Slag runoff Republic Steel.jpg\|thumb\|right\|Žlindra, ki teče iz enega od odprtih peči v jeklarni. Žlindra se odvaja iz plavža, tik preden gre staljeno jeklo v zajemalko za vlivanje v kalupe; Youngstown, Ohio.]] '''''Žlindra''''' je delno [[steklo\|steklast]] stranski produkt taljenja [[ruda\|rude]], s katerim dosežemo ločitev željenih [[kovina\|kovinskih]] frakcij od neželjenih. ~~Ponavadi~~Po navadi je sestavljena iz mešanic [[kovinski oksid\|kovinskih oksidov]] in [[silicijev dioksid\|silicijevega dioksida]]. Kakorkoli, žlindre lahko vsebujejo [[kovinski sulfid\|kovinske sulfide]] in kovinske atome v elementarni obliki. Žlindro se na splošno uporablja tudi kot mehanizem za odstranjevanje odpadkov, nastalih pri taljenju kovin. Služi lahko tudi v druge namene, na primer, kot pomoč pri nadzorovanju temperature taljenja, pa tudi za zmanjševanje morebitne ponovne oksidacije končnih tekočih kovinskih proizvodov, preden talino odstranijo iz peči oziroma [[plavž]]a in jo uporabijo za izdelavo trde kovine. == Taljenje rude == Vrstica 20: Grobozrnata žlindra se pogosto uporablja v kombinaciji z [[Portlandski cement\|Potrlandskim cementom]], kot del cementnih mešanic. Ta žlindra reagira z [[voda\|vodo]], ter tako dobi [[cement]]ne lastnosti. [[Beton]], ki vsebuje grobozrnato žlindro, razvije svojo moč na daljše obdobje, s čimer zmanjša prepustnost in pridobi na trdnosti ter vzdržljivosti. Ko se železova [[ruda]] greje v plavžu, se nečistoče (žlindra), ki vsebujejo velike količine kalcija in silicija, stalijo in se tako ločijo iz surovega železa. V postopku odstranjevanja žlindre, se le-to spelje iz plavža, ter se po njej prelije več tisoč litrov vode. To hitro hlajenje, pogosto s temperaturo okrog 2.600 °C, je začetek procesa [[granulacija\|granulacije]]. Ta proces povzroča več kemičnih reakcij, ki potekajo v materialu. S tem se v žlindri ustvarjajo cementne lastnosti. Voda nosi žlindro v obliki [[mulj~~\|mulja~~]]a v velik [[rezervoar]], od koder jo nato prečrpajo po cevovodnem sistemu do številnih [[filter\|filtrov]] na osnovi [[prod~~\|proda~~]]a. Zrnca žlindre se ujamejo na prod, medtem, ko se voda prefiltrira in vrne v sistem. Ko je filtrirni postopek zaključen, se zrnca žlindre, ki so sedaj podobna grobi peščeni plaži, lahko pobere iz filtrne podlage in se jih prenese na brušenje, s čimer postanejo delci manjši od Portlandskega cementa. Vrstica 27: == Osnovna žlindra == Osnovna žlindra je stranski produkt pri izdelavi jekla po osnovni verziji [[Henry Bessemer\|Bessemerjevega]] ali [[LD-konverter\|Linz-Donawitzovega]] postopka. V širšem smislu gre pri tem za [[apnenec]] ali [[dolomit]], ki je med taljenjem absorbiral [[fosfat]]e iz železove rude. Tako zaradi počasnega sproščanja vsebovanih fosfatov, kot tudi zaradi učinka poapnelosti se uporablja kot [[gnojilo]] na [[vrt~~\|vrtovih~~]]ovih in [[kmetija~~\|kmetijah~~]]h v okolici [[železarska industrija\|železarske industrije]]. Glede na raziskave, opravljene s strani ''American Association of plant Food Control Officialis'', mora osnovna žlindra vsebovati najmanj 12 % celotne [[fosforna kislina\|fosforne kisline]] (P<sub>2</sub>O<sub>5</sub>) ali pa mora biti označena z oznako »nizka vsebnost fosfatov«. == Viri == Vrstica 67: [[Kategorija:Jeklo]] [[Kategorija:Materiali]] [[Kategorija:Metalurgija]] [[Kategorija:Zlitine]]

Žlindra: Razlika med redakcijama