Zvočnik (naprava): Razlika med redakcijama

Zvočniki ( in ostali elektro- akustični senzorji ) so najbolj spremenljivi elementi v sodobnih avdio sistemih, ponavadipo navadi so odgovorni za večino izkrivljanja in zvočnih razlik, če primerjamo ozvočenja.

Ti prvi zvočniki so uporabljali elektromagnete, kajti veliki, močnejši trajni magneti niso bili na voljo po razumni ceni. Tuljava elektromagneta, imenovana terenska tuljava je bila pod napetostjo s tokom preko drugega para povezav z gonilnikom. To prenehanje ponavadipo navadi dobi dvojno vlogo, ki deluje tudi kot zadušitev tuljave, filtriranje ojačevalnika, na katerega je bil povezan zvočnik. Valovanje izmeničnega toka je bilo zmanjšano s prehodom zadušitve tuljave. Frekvence linije izmeničnega toka so se nagibale k modulaciji avdio signalov, ki so bili poslani k glasovnim tuljavam in dodani k zvočnem brenčanju powered-up zvočne naprave.

Polnorazredni gonilniki so izdelani zato, da bi imeli najširši možni frekvenčni odziv, kljub pravilu palca, ki je navedeno zgoraj. Ti gonilniki so majhni, običajno 3-8 inčni (7,6-20 6–20 cm) v premeru, da omogočajo razumno visok frekvenčni odziv, ki je skrbno zasnovan tako, da z nizkim izkrivljanjem proizvodnje pri nizkih frekvencah, čeprav z zmanjšano stopnjo dosega maksimalen rezultat. Polnorazredni gonilniki, ali natančneje širokorazredni gonilniki so najpogosteje slišani v sistemih za obveščanje potnikov, v televizijah, čeprav so nekateri modeli primerni za hi-fi poslušanje. V hi-fi ozvočenjih je lahko uporaba enot z širokim razponom gonilnikov preprečitev nezaželene interakcije med večkratnimi gonilniki, ki so ustvarjeni z nenaključnimi lokacijami gonilnikov ali nadvoz omrežnih spornih vprašanj. Navdušenci širokorazrednih gonilnikov hi-fi ozvočenja zahtevajo usklajenost zvoka, dejali so, da je treba zaradi enotne vire in posledično pomanjkanje motenj in verjetno tudi pomanjkanja nadvozov sestavnih delov. Obrekovalci običajno navajajo omejen frekvenčni odziv širokorazrednih gonilnikov in skromne proizvodne sposobnosti, skupaj z zahtevo zavelika, izdelana, draga ohišja – kot daljnovod ali trobila – približanje optimalni predstavi.

Subwoofer je woofer ki se uporablja le za najnižji del spektra zvoka: običajno pod 200  Hz za potrošnika sistema, kar je pod 100  Hz pa za profesionalni živi zvok in pod 80  Hz v THX-homologaciji sistemov.