Redakcija: 10:48, 3. november 2010 uredi Bostjan4 (pogovor \| prispevki) 17 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 16:55, 25. februar 2011 uredi razveljavi Klemen Kocjancic (pogovor \| prispevki) 360.301 urejanje m slovnica AWB Novejše urejanje →
Vrstica 18: == Prostor in čas == Prostor in čas je najpomembnejše delo Hermanna Minkowskega. Odkritje, da je svetlobna hitrost enaka za vse opazovalce, je vodilo k modifikaciji pojmovanja prostora. Delo [[Albert Einstein\|Alberta Einsteina]] Posebna teorija relativnosti je vodilo [[Hermann Minkowski\|Hermanna Minkowskega]] k združitvi pojmov [[prostor-čas\|prostor in čas]]. Prostor naj ne bi bil absoluten, temveč odvisen od opazovalca. To se izraža tudi iz [[Lorentzova transformacija\|Lorentzovih transformacij]], iz katerih sledi, da dva premikajoča se opazovalca merita različno razdaljo glede na isti objekt. V Posebni teoriji relativnosti je sicer prostor odvisen od opazovalca, ne pa tudi od fizikalnih procesov v njem. Prostor je še vedno za vsakega opazovalca evklidski. To pa se je spremenilo v Splošni relativnostni teoriji. V tej je gravitacija opisana z ukrivljenostjo časa, katera pomeni tudi ukrivljenost prostora. Geometrija časovnega prostora je odvisna od energije-impulza-tenzorja, torej od v prostoru obstoječih delčkov in polj. S tem je prostor le še lokalno evklidski. Vrstica 24: ==Prostor v geografiji== Geografija je veja [[znanost~~\|znanosti~~]]i, ki se ukvarja z identifikacijo in opisom [[Zemlja\|Zemlje]], z uporabo prostorskega zavedanja pa poizkuša razumeti, zakaj stvari obstajajo na določenih lokacijah. [[Kartografija]] je popis prostorov, ki omogoča boljšo [[navigacija\|navigacijo]], za vizualizacijske namene in kot lokacijska naprava. [[statistika\|Geostatistika]] uporablja statistične koncepte za zbiranje prostorskih [[podatek\|podatkov]] za oblikovanje ocene nekega neopazovanega [[pojav~~\|pojava~~]]a. Geografski prostor se pogosto šteje za zemljišča, ki imajo lahko glede na uporabo lastništva (v kateri je prostor videti kot lastnina ali [[teritorij]]). Medtem ko nekatere [[kultura\|kulture]] uveljavljajo pravice posameznika z vidika [[lastninska pravica\|lastništva]], pa druge kulture identificirajo lastništvo zemlje z komunalnega pristopa. Spet druge kulture, kot so avstralski [[avstralski domorodci\|Aborigini]], ne uveljavljajo lastninske pravice do zemljišča, temveč menijo obratno, da so dejansko oni v lasti zemlje. [[prostorsko planiranje\|Prostorsko načrtovanje]] je metoda, ki ureja uporabo prostora na kopenskih ravni, z odločitvami, ki temeljijo na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni. Prostor prav tako lahko vpliva tudi na človeško vedenje in kulturo, ki predstavlja pomemben dejavnik v arhitekturi, kjer bo vplival na oblikovanje [[zgradba\|zgradb]] in struktur ter na [[kmetijstvo]]. Lastništvo prostora, ni omejeno na [[kopno]]. Lastništvo [[zračni prostor\|zračnega prostora]] in vodnih teles je mednarodno odločeno. Obstajajo tudi druge oblike lastništva, ki se v zadnjem času uveljavljajo v druge prostore - na primer [[radijski valovi\|radio pasovi elektromagnetnega spektra]] ali na [[splet~~\|spletu~~]]u. Javni prostor je izraz, ki se uporablja za opredelitev [[ozemlje\|ozemlja]] v [[kolektiv\|kolektivni lasti]] skupnosti, ki ga upravlja v imenu skupnosti pooblaščen organ, in je kot tak odprt za vse. Medtem ko so zasebne lastnine zemljišča v lasti posameznika ali podjetja, za lastno uporabo in užitek. Povzetek, prostor je izraz, ki se v geografiji nanaša na sklicevanje na hipotetični prostor z značilno popolno [[homogenost~~\|homogenostjo~~]]jo. Pri modeliranju dejavnosti ali obnašanja, se uporablja kot pojmovno orodje za omejevanje [[spremenljivka\|spremenljivk]], kot je [[topografija\|teren]]. ==Prostor v klasični mehaniki== Vrstica 42: * Prostor je evklidski in tridimenzionalen. Pri tem ustrezajo [[dimenzija\|dimenzije]] prostora njegovim kartezičnim [[koordinatni sistem\|koordinatam]], ~~ponavadi~~po navadi izraženimi z x,y in z smerjo. Označene so kot prostorske [[koordinata\|koordinate]] in dimenzije, ki so skozi njih vpete kot prostorske dimenzije, pri tem je nobena prostorska dimenzija enaka točki,ena je enaka ravni [[črta\|črti]] ali [[krivulja\|krivulji]] in dve sta enaki [[ploskev\|ploskvi]]. Za določitev referenčne točke v koordinatni sistem potrebujemo resnične predmete. Vrstica 59: * {{navedi knjigo \|last=Carnap \|first=Rudolf \|authorlink=Rudolf Carnap \|title=An introduction to the Philosophy of Science \|year=1966}} {{Prostor}} Vrstica 98 ⟶ 97: [[vi:Không gian]] [[zh:空间 (物理)]] ~~[[]]~~

Prostor: Razlika med redakcijama