Tribuna (časopis): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m pnp AWB
Vrstica 14:
 
Časopis je začel izhajati v Jugoslaviji, ki se je ravno dobro pobrala po vojni, v času, ko se je zdelo, da je našla lastno linijo, neodvisno od Sovjetske zveze. Po sporu z Informbirojem (1948) je država namreč padla v nekajletno gospodarsko krizo, iz katere se je izvila leta 1952. Takrat se je začelo 10-letno obdobje intenzivne gospodarske rasti (3-kratno povečanje produkcije, zaposlenost se podvoji), ki so jo spremljali decentralizacija državnega aparata in uvajanje samoupravljanja ter delavskih svetov v tovarne in druge produkcijske procese. Prišlo je tudi do reorganizacije KPJ, ki naj bi zapustila vodstveno vlogo in se bolj posvetila vzgajanju ljudstva, vendar pa do bistvenih sprememb zunaj meja papirja na koncu ni prišlo (Nešovič 1993). Kljub temu lahko na splošno govorimo o obdobju zadovoljstva, ko je izgledalo, da stvari potekajo tako, kot bi morale. »Optimisti so takrat napovedovali, da bo Jugoslavija kmalu med razvitimi državami« (Nešović 1993). To iluzijo so razbila šestdeseta.
 
 
===Forma Tribune v petdesetih===
Vrstica 67 ⟶ 66:
<br><br>
V Tribuni pa spremljajo tudi novice drugih študentskih časopisov po bivši Jugoslaviji (Student – Beograd, Studentski list – Zagreb, Naši dani – Sarajevo, Index – Novi sad).
<br><br>
 
===Prve finančne zagate===
Vrstica 94 ⟶ 93:
»Tribuna je v zadnjih letih in po prelomu s prejšnjo sentimentalno-zabavno orientacijo igrala pomembnejšo družbeno (kritično) angažirano vlogo, še posebej v okviru univerze. Takšna ugotovitev izhaja iz tistega konceptualnega izhodišča Tribune, ki trdi, da bi uresničevanje zgolj študentskega ali družbenega interesa pomenilo hkratno zanikanje obeh. Pot Tribune je tedaj v socializaciji izvirnega študentskega interesa. Seveda tu ni in tudi ne more biti povsem skladnega pokrivanja enega z drugim, v kratkem obdobju pa je še manj mogoče ugotoviti, kateri izmed obeh interesov je bližji dejanskemu razmerju materialnih in idejnih problemov na univerzi.« [[Rudi Rizman]] (22. 2. 1967, št. 12) <!--SLIKA-->
<br><br>
Sicer uredniška politika zmeraj bolj favorizira teoretske prispevke in bralci Tribune so na tekočem z zadnjo teoretsko produkcijo. Pri tem je zmeraj večji poudarek na francoskih avtorjih oziroma strukturalistih ([[Michael Foucault|Foucault]], [[Derrida]], [[Jacques Lacan|Lacan]]. Vzporedno s tem se povečuje zanimanje tudi za avtorje [[Frankfurtska šola|frankfurtske šole]] [[Theodor W. Adorno|Adorno]], [[Herbert_MarcuseHerbert Marcuse|Marcuse]], [[Horkheimer]]. V Tribuni objavljajo prevode avtorjev iz obeh glavnih struj tega obdobja.
<br><br>
Objavljena je izjava univerzitetnega odbora oziroma odbora za podporo Russellovem sodišču (to preiskuje vojne zločine v Vietnamu). [[Berntrand Russell]] odgovori in se zahvali Tribuni za podporo – objavljeno na naslovnici. Tudi sicer Tribuna v tem obdobju intenzivno spremlja dogajanje v [[Vietnamska vojna|vietnamski vojni]] in [[20. december]] razglasi za dan solidarnosti z vietnamskim ljudstvom. Nekateri naslovi v teh letih: Vietnam – bolečina sodobne mladine, vsakdo je odgovoren za sedanjost, Predstavnika univerzitetnega odbora sta bila pri tovarišu [[Stane Kavčič|Stanetu Kavčiču]], Teze o Vietnamu kot resnici sveta, 50-letnica [[Oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]].
Vrstica 116 ⟶ 115:
Burno študentsko dogajanje v poznih šestdestih še zmeraj terja refleksijo in Mladen Dolar o tem razmišlja na sledeč način: »Mislim, da je prva bistvena opredelitev našega študentskega gibanja v tem, da je v zapleteni jugoslovanski situaciji morda edino, ki razgrinja vprašanje v tej luči, ki torej postavlja pod vprašaj totaliteto (eno bistvenih lastnosti marksistične analize). Študentsko gibanje tvorimo danes ljudje iz prvih povojnih generacij, ljudje torej, ki neobremenjeni z dediščino preteklosti in z apologetiko sistema lahko jasno vidimo, da revolucija ni izpolnila tega, kar je oblubljala, in da je tudi v našem sistemu prisotna neka osnovna konstrukcijska napaka. Delavski razred pri nas je nacionalno razbit, blokira ga vedno večje izdeljevanje v tujino, dalje včasih že skoraj rasistično gledanje na ekonomsko emigracijo iz nerazvitih krajev in tudi takšno samoupravljanje, ki se v praksi sprevrže v element manipulacije.« Mladen Dolar, (10. 10. 1971, št. 1) <!--SLIKA-->
<br><br>
V tem času ob obisku Tita v Iranu uredništvo objavi tudi odprto pismo Titu, v katerem uredništvo polemizira s smiselnostjo in problematičnostjo takšnega obiska. V naslednji številki sledi zapis: »Opravičujemo se vsem naročnikom, ki niso prejeli tretje številke našega lista. Bila je namreč zaplenjena zaradi članka Pavleta Kristana (Odprto pismo Titu). V obrazložitvi odločbe o začasni prepovedi razširjanja in razmnoževanja te številke »Tribune« okoržni javni tožilec ugotavlja, da so trditve pisca iznešene na žaljiv način, ki objektivno žalijo čast in odbor, ime predsednika [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] [[Josip Broz Tito|Josipa Broza Tita]] in se pri tem sklicuje na člen 52., tč. 7 Zakona o tisku in drugih oblikah informacij (Ur. l. SFRJ št. 45/65). Pri tem javni tožilec citira daljše odlomke iz zadnjih odstavkov inkriminiranega pisma. O tem bomo obširneje poročali v naslednji številki.« (8. 11. 1971, št. 4) <!--SLIKA-->
<br><br>
Kljub kritiki domače, socialistične oblasti teksti ostajajo pravoverno levičarski. Uredništvo leta 1976 s trdim marksističnim peresom kritizira [[Milton Friedmann|Miltona Friedmanna]], prejemnika [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]]. V članku Revolucionarni Nobe-lovec je profesor iz Chicaga proglašen za »revolucionarja, ki je svojo revolucionarno oziroma apologetsko znanost kapitala realiziral v fašističnem [[Čile|Čilu]], in zaradi česar si je ob tej vsekakor sijajni zmagi kapitala nad čilskim ljudstvom, kateri pomaga tudi njegova »svobodna« znanost, prislužil nagrado svetovne buržuazije, ki jo drugače imenujemo Nobelova nagrada« (Tribuna 1976).
Vrstica 124 ⟶ 123:
<br><br>
Po tem obdobju je Jugoslovanska oblast vedno bolj pazljiva na vsebine, ki se objavljajo v Tribuni, zaplembe in cenzure pa postajajo vse pogostejše. Vzporedno s tem pa v očeh javnosti Tribuna dobiva zmeraj večjo veljavo in ugled kot uporniški medij in glasnik mlade generacije.
<br><br>
 
==Zadnji vdih teorije in izdih socializma – Tribuna med 1980 in 1990==
Vrstica 156 ⟶ 155:
<br><br>
Tribuna tudi v tem času nima nikakršne stalne oblike, saj je vezana na vsakokratno novo zasnovo, ki jo naredi pogosto menjajoče uredništvo. Tako se ne razlikuje le med letniki, marveč od številke do številke. Prav tako variira tudi periodika, ki sega vse od rednih štirinajstdnevnih ali tritedenskih izdaj do manj regularnih, celo mesečnih. Žanrov v klasičnem novinarskem smislu v Tribuni tudi v tem obdobju ni, edina stalna forma je intervju, mestoma pa se pojavi tudi objava kakšnih krajših novic.
<br><br>
 
==Tribuna v novi državi in novem sistemu==
Vrstica 228 ⟶ 227:
* [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27source%3dčasopisje%40AND%40rele%3dTribuna%3a+študentski+časopis%27&browse=časopisje&pageSize=20&sortDir=DESC&sort=date Tribuna v Digitalni knjižnici Slovenije]
* Kostja Gatnik: Kaj sem videl: 1968/2008, monografija, Ljubljana: Narodna galerija, 2009
<br><br>
 
==Zunanje povezave==