Ostržek: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Struc (pogovor | prispevki)
m →‎Viri: dodatek/Ostržkove dogodivščine - življenje lutke/založba Obzorja MB/
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m slovnica AWB
Vrstica 1:
[[Slika:Pinocchio.jpg|thumb|Slika Ostržka od [[Enrico Mazzanti]]]]
 
'''Ostržek''' je [[literarni lik]], ki se prvič pojavi v [[pravljica|pravljici]] Le avventure di Pinocchio oziroma Dogodivščine Ostržka, avtorja Carla Collodija, kasneje pa kot bolj znani [[Disney|Disneyev]]ev Ostržek.
 
== Zgodovina lika ==
Vrstica 14:
Brez dvoma je Ostržek popolnoma prevzel otroke, še posebno italijanske, ki so sami zbirali denar, da so svojemu junaku v Toskani postavili spomenik, h kateremu še danes na Ostržkov praznik romajo predstavniki učencev Italije in predenj polagajo vence.
 
Prva [[Walt Disney|Walt Disneyjeva]]jeva knjiga o Ostržku je izšla leta [[1985]] oz. njen [[ponatis]]. Pojavi se v zbirki treh zgodb: ''[[Medvedek Pu]]'', ''[[Sneguljčica]]'' in ''Ostržek''. Danes je tudi Walt Disneyjev ''Ostržek'' samostojna [[knjiga]]. Prevedla jo je [[Marjana Samide]], založila pa [[založba Mladinska knjiga]].
 
Drugo knjigo z naslovom ''Ostržek: čudoviti doživljaji lesene lutke'' je napisal [[Carlo Collodi]], ilustriral pa [[Beppe Porcheddu]]. Izšla je leta [[1951]], v Sloveniji je Mladinska knjiga izdala ponatis te knjige leta [[1991]]. V slovenščino jo je prevedel [[Albert Širok]].
Vrstica 23:
Lik ''Ostržek'' se pojavi v več različnih [[pravljica]]h za otroke, v [[kartonka]]h, zgodbicah različnega karakterja in tem, v [[risanka]]h in [[risani film|risanih filmih]], v [[pobarvanka]]h in [[puzzle|sestavljankah]] za najmlajše pa tudi v lutkovnih predstavah, kot prava lutka.
; Zunanjost
''Ostržek'' je lesena lutka, ki ji dobra vila vdihne življenje. Je majhne postave in ima malo predolg nos. Veliko časa je kot živa lutka in šele na koncu pravljice ga vila spremeni v pravega dečka.
 
; Značilnosti
''Ostržek'' je po naravi in karakterju zelo vesel in navihan fant, ki rad odkriva nove stvari. Vendar, ko se znajde v težavah in se skuša po najlažji poti rešiti iz njih, pa se zlaže in pri tem se mu poveča nos. To je Ostržkova slabost, saj se ne more zlagati ne, da bi drugi to vedeli in še nos mu ostane v taki velikosti na katero je zrasel. Kot vsak mali fantek ali otrok je tudi Ostržek malo naiven in verjame v dobre ljudi na svetu, ki mu želijo le dobro, hitro se pusti zapeljati sladkim besedam iz ust kogarkoli, seveda pa kaj hitro spozna, da se vsi želijo z njim le okoristiti, ga izrabljati za svoje zlobne namene, zato tudi zbeži nazaj domov.
 
Vrstica 48:
; AWAY
1. '''Eden od članov družine odide od doma'''
Odpravil se je v šolo in na poti zagledal gledališče. Sklenil je, da bo odšel na predstavo, naslednji dan pa v šolo. Tako je za vstopnico prodal svoj abecednik. Lutke so mu bile podobne in tako se jim je pridružil na odru in s tem povzročil zmedo, ki lutkarju ni bila všeč. Tako je tu ostal kar čez noč. Lutkar je zaradi norčij hotel kaznovati tudi lutko Pavliho, ta pa se je Ostržku zasmilil in je prosil lutkarja naj ga pomilosti. Lutkar je opazil, da je Ostržek dobrega srca in mu je dal 5 zlatnikov za očeta.<br />
 
2. '''Škodljivec poizveduje'''
Odpravil se je proti domu in zagledal Zvitorepko in Brljava (škodljivca). Oba sta se nasmihala in sta Ostržku povedala, da ga poznata in da sta včeraj videla tudi njegovega očeta, kako je ves premražen stal na pragu in ga iskal. Ostržek jima je povedal, da očeta ne bo več zeblo, ker sta sedaj postala velika gospoda.<br />
 
3. '''Škodljivcu izdajo podatke o njegovi žrtvi'''
 
Zvitorepka in Brljav sta ga vprašala kaj to pomeni in jima je povedal, da je dobil zlatnike.<br />
 
4. '''Škodljivec si pomaga z prepričevanjem'''
Svetujeta mu, da naj ju posluša, saj sta izkušena in mu bo dobro. Svetujeta mu kako naj podvoji zlatnike.<br />
 
5. '''Žrtev nasede škodljivcu'''
Ostržek se je veselil, da bo lahko očetu prinesel še več zlatnikov in ju je spremljal.
Odšli so do gostišča, kjer je lisica naročila obilno večerjo in dve sobi.<br />
 
6. '''Junaka napadejo, oropajo ali mu drugače škodijo'''
Zjutraj se je zbudil in vprašal po svojih »prijateljih«, ki ju ni bilo več, in tako je moral Ostržek plačati račun. Odpravil se je naprej po poti in v daljavi slišal neki glas.<br />
 
7. '''Junak se odzove na darovalca'''
Ostržek je videl sijočo malo živalico in jo vprašal po imenu. To je bila senca murna Modreca, ki mu svetuje, naj odnese preostale 4 zlatnike ubogemu očetu.
Ubogi Ostržek pa je bil naiven in vesel, da bo očetu lahko prinesel več, in ni vedel, da takega čudeža, kot je drevo z zlatniki, ki zraste iz posajenega zlatnika (kakor sta mu pripovedovala zvitorepka in Brljav), sploh ne obstaja, ni upošteval murna. Murn je rekel, da če že gre naprej po poti, naj se vendarle pazi roparjev.<br />
 
8. '''Junak in škodljivec se spopadeta'''
Nekaj metrov je prehodil, ko je zagledal roparja, ki sta bila Zvitorepka in Brljav, a ju zaradi nekakšnih mask ni prepoznal. Zgrabila sta ga, pa se je rešil in tekel in tekel, kar so ga noge nesle, roparja pa za njim. Prišel je do hiše, pa mu ni nihče odprl; le pri oknu je videl belo deklico, ki je umrla in je čakala na krsto, da jo odnesejo, medtem pa sta ga roparja že ujela. <br />
 
9. '''Junaka zaznamujejo'''
Ker pa nista našla zlatnikov in sta vedela, da jih je nekam skril, sta ga obesila na drevo z grožnjo, da jutri spet prideta in želita zlatnike. Tako sta odšla, Ostržka pa je bolelo in postal je žalosten, ker se je zapletel v težave in ker je vedel, da ga oče doma išče.
Ostržek je od utrujenosti popolnoma omagan obvisel na drevesu in padel v omotico. Močno je pihalo in pri oknu se je prikazala zopet bela deklica, ki je poklicala na pomoč sokola, da naj reši Ostržka. Ta bela deklica je bila namreč dobra vila, ki je položila Ostržka v posteljo in na pomoč poklicala 3 zdravnike, da bi ozdravili Ostržka. Ta se je čez noč okrepil, a vseeno mu je hotela vila dati še zdravilo. Ostržek se je počutil bolje in je vili pripovedoval vso zgodbo; pri tem se je sem in tja zlagal in vsakokrat mu je zrasel nos. Žal mu je bilo in tako so mu nos popravi detli. Zahvalil se je in se odpravil domov. Zopet je srečal Zvitorepko in Brljava in jima povedal za dogajanje in boj z roparjema; ta dva pa sta se mu rogala. Zopet sta ga premamila s tistim poljem in čudežnimi drevesi, zato je stopal za njima. Prišli so na samoten kraj, kjer je posadil svoje zlatnike. Rekla sta mu, naj pride pogledat čez nekaj časa in se poslovila češ, da gresta svojo pot. Ostržek je odšel, roparja pa sta mu pobrala še preostale zlatnike iz zemlje in odšla.<br />
Dogajalo se je še veliko reči preden je Ostržek prišel do doma; zaradi zlatnikov je moral sam za 4 mesece v zapor, se zopet napoti do vile, sreča kačo, služi kmetu namesto psa čuvaja, odkrije tatove in je tako spet prost, obžaluje smrt vile, se vrže v morje, da bi rešil Pepeta, pride na otok delovnih čebel, kjer zopet sreča vilo, obljubi vili, da bo priden in da bi rad postal pravi otrok – zato hodi v šolo, kjer zopet doživlja razne dogodivščine, zopet odide in se ponovno vrne k vili, pa zopet potuje, postane osel in tako nastopa v cirkusu, oslička Ostržka požrejo ribe in postane lutka, in ko plava, da bi se rešil, ga požre morski pes. V trebuhu morskega psa pa najde Pepeta. Zelo sta vesela, da sta zopet skupaj. Pove mu vso zgodbo in Pepe se nikakor ne more načuditi. Začela sta delati načrt, kako bi prišla ven iz trebuha morskega psa. Očka Pepe je že skoraj obupal, Ostržek pa se le ni dal in je poskušal.<br />
 
10. '''Škodljivec je premagan'''
Vrstica 93:
 
== Ostržek je zanimivo berilo tudi za odrasle ==
[[Carlo Lorenzini|Karlo Lorenzini]], [[Prostozidarstvo|prostozidar]] je pričel pisati ''Zgodbo o lutki'' v italijanščini ''Storia di un burattino''- leta 1881 do 1883, kasneje jo je preimenoval v ''Le avventure di Pinocchio'', v slovenščini je preimenovana v ''Ostržkove dogodivščine''. Zgodba je res grajena kot pravljica, vendar je v njej veliko metafizičnih dogajanj, katere nepozorni bralec lahko spregleda. Nastopa Pepe v vlogi [[Stvarnik|Stvarnika]]a, govoreči les, Pepetovo delo s tem lesom, vila Plavolaska Nous- predstavlja univerzalno inteligenco. Uresničitev Pepetove želje je odvisna od Ostržkovega poguma, resnicoljubnosti, nesebičnosti, da lahko postane pravi deček. Nič mu ni podarjeno, preživeti mora pravi [[Alkemija|alkemistični proces]], da dokaže, da je vreden [[Razsvetljenje|razsvetljenja]]. Iti mora skozi [[Svet skušnjav|svet skušnjav]], svet slave, razkošja, zabave, živi na [[Otok zabave|otoku zabave]], kamor ga zvabijo drugi [[Razposajeni dečki|razposajeni dečki]], kjer dela karkoli hoče, pije, kadi, se pretepa, uničuje po mili volji. Tam ni nobene šole, zato tudi ni [[Znanje|znanja]], ni nobenega [[Zakon|zakonazakon]]a, zato ni [[Morala|morale]], tu vlada zgolj posvetni vulgarni življenskiživljenjski slog. Sledi zavedanje samega sebe in bednega stanja v katerem se je znašel. Ugotovi da ga prijatelji zgolj izkoriščajo, zato išče rešitev, rad bi drugače živel. Tu je pisatelj vključil svetopisemsko zgodbo o [[Prerok Jon|preroku Joni]]. Pepeta pogoltne kit, Ostržek želi najti svojega stvarnika, zato skoči v morje, to je zadnja faza inicijacijskega obreda da ubeži [[Nevednost|nevednostinevednost]]i in da najde [[Duhovna moč|duhovno moč]]. Tako je postal pravi deček, razbil je okove materialnega življenja in se združil s svojim višjim jazom. Podobno kot Ostržek je v sedanjem času vsebinsko strukturirana "povest", v obliki animirane TV risanke, italijanske pisateljice [[Elisabetta Gnone|Elizabete Gnone]]- (*1965 -), z imenom [[W.I.T.C.H]]. Pri njej gre za problematiko ženske mladine v sodobnem socialnem in urbanem okolju.
 
==Viri ==
Vrstica 101:
* Patience,John: Ostržek. Radovljica: Didakta, 1994.
* Propp J., Vladimir: Morfologija pravljice, prevod Dejak, Lijana. Ljubljana: Studia humanitatis, 2005.
 
 
{{Zbirka|Category:Pinocchio|Ostržek}}
 
[[Kategorija:Literarni liki]]
[[Kategorija:Pravljice]]