Kakav: Razlika med redakcijama

odstranjenih 56 zlogov ,  pred 9 leti
m
slovnica AWB
m (→‎Viri: zamenjava predloge, replaced: {{refsez}} → {{opombe}})
m (slovnica AWB)
==Zgodovina kakava==
[[Slika:Theobroma cacao2.jpg|thumb|left]]
Po nekaterih podatkih naj bi bil [[Krištof Kolumb]] prvi Evropejec, ki se je srečal z grmom kakavovca, in sicer leta 1502 v [[Amerika|Ameriki]]. Tamkajšni prebivalci so plod tega grma imenovali '''''cacahuatl''''', iz plodov te rastline so pripravljali [[pijača|pijače]], pripravljene pijače pa so se priljubile [[Španci|španskim]] [[konkvistadorji|osvajalcem]]. Za [[hrana|hrano]] je uporabno meso ploda kot tudi semena. Grm ali drevo je vedno zeleno z [[belo|belimi]] in [[rdeče|rdečimi]] [[cvet|cvetovi]]ovi. Povprečno ima grm okoli 40 plodov velikosti srednjevelike [[kumarica|kumare]]. Plod je v začetku [[rast|rasti]]i zelen, nato pa postane rumeno-oranžast, včasih pa postane tudi rdeč. Vsak plod vsebuje povprečno 30 semen, ki imajo velikost [[mandelj|mandelja]]a in so [[čokolada|čokoladne]] barve.
 
Kakav je veliko vlogo igral že v zgodovini, saj so znani zapisi [[Španija|španskih]] kronistov o osvajalskem pohodu [[Hernán Cortés|Hernana Cortesa]] po [[Mehika|Mehiki]], ki so opisovali nenavadne običaje [[Montezuma II]], vladarja [[Azteki|Aztekov]]. Ta je dnevno zaužil okoli 50 kakavovih obrokov, začinjenih z [[vanilija|vanilijo]] ali drugimi [[začimbe|začimbami]], bodisi kot pijačo ali pa hrano postreženo v [[zlato|zlatih]] kelihih in zaužitih z zlatimi žlicami. Kakavov obrok naj bi bil stepen v rahlo peno, ki se je kar stopila v ustih.
 
==Predelava kakava==
Surova semena kakavovca morajo najprej podvreči [[fermentacija|fermentaciji]] v posebnih [[bazen|bazenih]]ih ali pa se enostavno izpostavijo sušenju na soncu, to lahko storijo tudi kar na plantažah. Surov kakavovec se nato v tovarnah predela v različne izdelke kot so:
* [[kakavovo maslo]] - (je brez vonja in okusa, belo-rumene barve),
* [[kakavove pogače]],
=== Postopek obiranja ===
[[Slika:Cocoa Pods.JPG|thumb|right|Cocoa pods in various stages of ripening]]
Ko sadeži kakavovca dozorijo, jih z upognjenimi [[nož|noži]]i na dolgih [[palica (predmet)|palicah]] posekajo z debla in vej grma. Zreli sadeži so zelene barve, lahko tudi rdeče ali oranžne, vendar pa ti veljajo kot manj kvalitetni zaradi manjše vsebnosti arom in okusa. Običajno so rdeči in oranžni sadeži namenjeni industrijski proizvodnji čokolade. Iz sadežev bodisi takoj odstranijo semena, ki jih [[fermentacija (hrana)|fermentirajo]], lahko pa fermentacijskemu procesu izpostavijo celoten sadež.
 
=== Postopek sušenja ===
Obrane sadeže ponavadi odprejo z [[mačeta|mačetami]]mi, sadno meso in semena ločijo od [[skoraj|skorje]], ki jo zavržejo, meso in semena pa več dni izpostavljajo vročini. Pri tem poteka takoimenovano "znojenje", kjer se sicer gosto sadno meso zaradi fermentacije utekočini, odkaplja proč, za sabo pa pusti semena, ki jih pridelovalci shranijo za nadaljnenadaljnje postopke predelave. V nekaterih državah uporabijo tudi utekočinjeno meso (pri destilaciji [[alkohol]]a).
 
Na samo kvaliteto semen ima postopek "znojenje" velik pomen – semena imajo prvotno močan trpek, grenak okus, če pa se znojenje prekine, se kvaliteta zmanjša, kar se kaže v okusu, ki postane podoben surovemu [[krompir|krompirju]]ju, postane pa tudi bolj dovzeten za napadanje [[plesen|plesni]].
 
Fermentirana zrna sušijo na velikih površinah pod žgočim soncem ali umetno vročino, pri tem pa jih ves čas grabijo, obračajo, terejo in tlačijo, na manjših plantažah pogosto kar z bosimi nogami. Včasih semena med samim transportom poškropijo z rdečo [[glina|glino]] zmešano z [[voda|vodo]], s čimer ohranijo finejšo barvo in lesk ter jih tako zaščitijo pred plesnijo v času transporta.
=== Izdelava čokolade ===
[[Slika:Chocolate02.jpg|thumb|right|Čokolada]]
Za izdelavo 1kg1 kg [[čokolada|čokolade]] je potrebno 300 do 600 zrn, odvisno od željene vsebnosti kakava. Med proizvodnjo zrna najprej pražijo, nato jih zdrobijo in oluščijo. Nastale manjše delčke zmeljejo v gosto kremasto pasto, poznano kot [[čokoladna tekočina]] ali kakavova pasta. V čokoladno tekočino se nato z vmešanjem kakavovega masla in sladkorja pridela čokolado (kot emulgatorje uporabljajo vanilijo in [[lecitin]]).
 
Iz čokoladne tekočine se lahko poleg čokolade pridela tudi [[kakavov prašek]] in [[kakavovo maslo]], ki se poleg prehrambene industrije uporablja tudi v kozmetiki.
 
== Čokolada za domače živali ==
Zaradi visoke vsebnosti [[ksantini|ksantinov]], predvsem [[teobromin|teobromina]]a, je čokolada v visokih dozah za mnoge živali, tudi [[pes|pse]] in [[mačka|mačke]], lahko škodljivo. Razlog je v neučinkovitem metabolizmu teh snovi pri živalih, ki vodi do srčnih in nevroloških težav.
Danes že izdelujejo čokolade, ki so varne za domače živali, iz kakavovih derivatov z nižjim deležem ksantinov, [[sladkor|sladkorja]]ja in drugih [[ogljikovi hidrati|ogljikovih hidratov]], predvsem pa z višjim deležem [[vlaknine|vlaknin]] in [[proteini|proteinov]].<ref>{{cite web | authorlink = | coauthors = | title =Dogs and Chocolate: Gourmet Treats | date = | url=http://www.brooksidechocolates.com/fadogbo.html| accessdate=2007-11-12}}</ref><ref>{{cite web | authorlink = | coauthors = | title =Chocolicks, a brand of Chocolate Treats for Dogs | date = | url=http://www.chocolicktreats.com/| accessdate=2007-11-12}}</ref>
 
== Viri ==
360.301

urejanje