Genetski kod: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Marko3 (pogovor | prispevki)
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m slovnica AWB
Vrstica 1:
[[slikaSlika:Genetický kód.jpg|thumb|200px|Shema prevajanja DNK (mRNK je izpuščena)]]
'''Genetski kod''' oz. '''genski kod''' je skupek pravil, po katerih žive [[celica|celice]] informacije, zapisane v [[genotip|genetskem materialu]] (zaporedja [[DNK]] in [[RNK|mRNK]]), [[Gensko prevajanje|prevajajo]] v zaporedje [[aminokislina|aminokislin]], ki gradijo [[beljakovina|beljakovine]]. [[Nukleinska kislina|Nukleinske kisline]] so zgrajene iz zaporedja [[nukleotid]]ov, ki se razlikujejo po vsebovani [[dušik]]ovi [[baza (kemija)|bazi]]. Pri DNK so to [[adenin]], [[gvanin]], [[timin]] in [[citozin]], pri RNK pa namesto timina nastopa [[uracil]]. Kombinacija treh zaporednih baz, ki ji pravimo '''[[kodon]]''', se s pomočjo prevajalnega sistema v [[ribosom]]ih prevede v eno aminokislino.
 
Vrstica 104:
|}
 
:{{note label|methionine|A|A}} Kodon AUG kodira za metionin kot tudi služi kot mesto začetka prevajanja; na prvem zaporedju AUG v kodirajoči regiji mRNK se prevajanje prične, nadaljnjanadaljnjja pa se prevedejo v metionin.<ref name="pmid19056476">{{cite journal |author=Nakamoto T |title=Evolution and the universality of the mechanism of initiation of protein synthesis |journal=[[Gene]] |volume=432 |issue=1-2 |pages=1–6 |year=2009 |month=marec |pmid=19056476 |doi=10.1016/j.gene.2008.11.001 |url=http://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0378-1119(08)00570-2}}</ref>.
 
{| class="wikitable"
Vrstica 175:
Kmalu po odkritju zgradbe DNK je [[George Gamow]] objavil predpostavko, da mora biti koda za kodiranje aminokislin sestavljena iz treh znakov. Pri zaporedju štirih različnih baz je namreč 3 najmanjše število ponovitev, ki da s [[permutacija]]mi več kot 20 kombinacij, kot je aminokislin, ki gradijo beljakovine. Leta 1961 sta [[Francis Crick]] in [[Sydney Brenner]] dokazala, da je temu res tako. Uporabila sta [[proflavin]], ki se vriva med baze v nukleinski kislini in s tem povzroči premik bralnega okvirja za prevajanje. Le kadar so bile v zaporedje vrinjene natanko tri molekule proflavina je bila nastala beljakovina spet funkcionalna.
 
Istega leta sta [[Marshall Nirenberg]] in [[Heinrich J. Matthaei]] razvozlala prvi kodon. Uporabila sta izolirano zaporedje RNK, sestavljeno iz samih uracilov (UUUUUU...) in ugotovila, da [[polipeptid]], ki nastane, gradi samo fenilalanin. S kombinacijami baz sta Nirenberg in [[Philip Leder]] razvozlala še nadaljnihnadaljnjih 53 od 64 kodonov. Z delom je nadaljeval [[Har Gobind Khorana]], ki je razvozlal preostale. Za to odkritje so Nirenberg, Matthaei in Khorana leta 1968 prejeli [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]].
 
== Viri ==