Odpre glavni meni

Spremembe

odstranjenih 62 zlogov ,  pred 8 leti
m
slovnica AWB
Leta 1931 je Montgomery postal [[podpolkovnik]] 1. bataljona kraljevega Warwickshirskega polka in bil skupaj s polkom poslan v [[Palestina|Palestino]], [[Egipt]] in [[Indija|Indijo]]. Napredoval je in postal [[polkovnik]] ter hkrati postal vojaški inštruktor v indijski vojaški šoli v mestu [[Quetta]].
 
Leta [[1937]] je postal poveljnik [[9. pehotna brigada|9. pehotne brigade]] s činom [[Brigadir|brigadirjabrigadir]]ja. Istega leta mu je umrla žena. Za Montgomerya je bila to huda izguba. Takoj po pogrebu je začel z organizacijo vaje amfibijskega [[desant]]a. S to vajo je Montgomery navdušil generala Wavella in tako napredoval v [[generalmajor]]ja in prevezel poveljstvo nad [[8.pehotna divizija|8. pehotno divizijo]] ki je bila stacionirana v [[Palestina|Palestini]]. Leta [[1939]] je hitro zatrl Arabski upor. Po zadušitvi upora je bil poklican domov, da bi prevzel [[3. pehotna divizija|3. pehotno divizijo]] (imenovana tudi Iron Division). Na poti domov je resno zbolel zato je moral za dva meseca preložiti začetek poveljevanja 3. pehotni diviziji.
 
== Druga svetovna vojna ==
Leta [[1942]] se je pokazala potreba po novem poveljniku kopenskih sil. Auchinleck je bil hkrati poveljnik [[8. armada|8. armade]] in poveljnik sil na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]]. Ko je [[Winston Churchill]] obiskal Bližnji vzhod je bil odločen, da bo to spremenil in tako je za poveljnika 8. armade postavil [[William Gott|Williama Gotta]]. Gott na tem mestu ni bil dolgo, saj je njegovo letalo strmoglavilo ko je letel v [[Kairo]]. Tako je bil Churchill prisiljen za poveljnika postaviti Montgomeryja, ki je bil ravno imenovan za poveljnika vseh britanskih kopenskih sil v zavezniški [[operacija Bakla|operaciji Bakla]].
 
Poveljstvo je prevzel [[13. avgust]]a [[1942]] in takoj ukazal ustanovitev Britanskega oklepnega korpusa (po vzoru Nemškega taknovskega korpusa). S tem korpusom je okrepil 48  km dolg odsek obrambne črte pri [[El Alamein|El Alameinu]]u. Nato je zaprosil generala Aleksandra naj mu pošlje dve sveži britanski diviziji. Montgomery je zaprosil za 51. in 44. divizijo ki jih je tudi dobil in ju namestil za obrambo Nilove delte v primeru da bi bilo to potrebno. Naslednji ukrep je bil premestitev njegovega kopenskega poveljstva v bljižino poveljstva zračnih sil saj je menil da mora letalstvo in kopenska vojska sodelovati in skupaj koordinirati svoje akcije. Ukazal je okrepiti višavje [[Alam Halif]]a, ki se je nahajalo za njegovimi prvimi bojnimi črtami. Predvideval je da bo [[Rommel]] najprej napadel tam, in kot se je kasneje izkazalo je imel Montgomery prav.
 
Montgomery se je zelo posvetil dvigovanju morale svojih mož in se tako večkrat pojavil med njimi, jim delil cigarete in se pogovarjal z njimi. Takrat je tudi dobil svojo črno baretko po kateri je bil tako znan med svojimi možmi. Ko sta [[19. avgust]]a na pregled mož prišla poveljnik [[Both Brooke]] in general Aleksander sta bila navdušena nad razpoloženjem ki je takrat vladalo v 8. armadi.
 
==== Bitka pri El Alameinu ====
[[bitka pri El Alameinu|Bitka pri El Alameinu]] se je začela [[23. oktober|23. oktobra]] [[1942]] in končala 12 dni kasneje. To je bila prva večja zmaga zaveznikov na kopnem. Montgomery je pravilno napovedal trajanje bitke in žrtve na zavezniški strani (ubitih je bilo 13.500 zavezniških vojakov). Takoj po prebitju Nemških in Italjanskih linij se je začelo zasledovanje bežečih enot. Zasledovanje se je ustavilo zaradi močnih nalivov ki so puščavski pesek spremenili v blato in tako je moral Montgomery preklicati zasledovanje bežečih enot. Kljub temu je bila bitka velik uspeh. V ujetništvo je padlo 30.000 vojakov, nemški general [[von Thoma]], ki je poveljeval enotam ([[Rommel]] je bil takrat odsoten ) in še 8 drugih [[general]]ov.
 
==== Boji v Tuniziji ====
=== Italija ===
 
Jeseni, leta [[1943]] je Montgomery poveljeval 8. armadi med zavezniško ofenzivo v [[Italija|Italiji]]. Skupaj z Anglo-Ameriškimi enotami so se izkracali v [[Salerno|Salernu]] (okolica Neaplja). Skupaj z njegovo 8. armado se je izkrcala tudi ameriška [[5. armada]], ki ji je poveljeval [[general]] [[Mark Clark]]. Istočasno so izskočili tudi britanski padalci, ki so zavzeli pomembno italijansko pristanišče [[Taranto]] brez kakršnega koli vojaškega odpora. 8. armada je bila zadolžena za vzhodni del zavezniške fronte, ki se je raztezala od centralnega Apeninskega gorovja do Jadranske obale. Montgomery je bil kirtiziran zaradi počasnega napredovanja, kar je bila posledica zelo dobro organizirane nemške obrambe. Novembra je 8. armada prebila Gustavo linjio- močno utrjene nemške pozicije. NadaljniNadaljnji preboj je onemogočil začetek zime in s tem posledično slabo vreme. Montgomery je bil vesel, ko so ga poklicali nazaj v Veliko Britanijo, saj je imel dovolj Italije. Italijo je zapustil [[23. december|23. decembra]] [[1943]].
 
=== Izkrcanje v Normandiji ===
Po vrnitvi v Veliko Britanijo je Montgomery prevzel poveljstvo nad [[21. armadna skupina|21. armadno skupino]], ki je predstavljala vse zvazniške kopenske sile, ki naj bi sodelovale [[operacija Overlord|operaciji Overlord]]. Načrte za opercaijo Overlord so naredili v [[COSSAC]] (Chief of Staff the Supreme Allied Commander). Ko je Montgomery pregledal načrte je kritiziral COSSAC saj so bili preveč omejeni. Predlagal je da se namesto treh divizij izkrca pet divizij. To je bila le ena od njegovih domislic. Potoval je od enote do enote, jim dvigoval moralo in bil prisoten pri urjenju vojakov, ki naj bi sodelovali v izkrcanju. Med [[7. april|7. aprilom]]om in [[15. maj]]em je predstavil svoje načrte za ofenzivo. Montgomery je predvideval 19-dnevno bitko, s koncem ko bi vse čete dosegle reko [[Siena|Sieno]] in ko bi zavezniške čete osvojile mesto [[Caen]].
 
[[Bitka za Normadijo]] je trajala dva meseca in pol, kar je bila posledica zelo slabega vremena in je zaveznikom onemogočala izkrcovanje vojaškega materiala, vojakov in zalog hrane. Montgomery je bil zelo nezadovoljen ker ni mogel slediti bojnemu načrtu, ki si ga je zastavil pre začetkom izkracanja. Zaradi tega je bil kritiziran s strani ameriških generalov Bradleya in Pattona.
Montgomeryev načrt je bil takojšni preboj in osvojitev mesta Caen, a to ni bilo mogoče saj Britanska vojska ni imela dovolj enot ki bi bile sposobne izvesti tak preboj. Tako se je Montgomery odločil da bo zamotil Nemce v njegovem sektorju in s tem omogočil lažje napredovanje ameriški vojski ki bi s tem lažje prebila položaje Nemcev na zahodu ([[operacija Kobra]]). Po vrsti bitk, ki so sledile so zavezniške sile ujele in porazile nemško [[7. armado]] v [[bitka pri Falaise-Argentanu|bitki pri Falaise-Argentanu]]. Montgomery je v sredini julija s svojimi enotami odrezal nemško vojsko, ki se je nahajala na polotoku [[Bretanija]].
 
Po uspešnem zavzetju Normandije je sledil preboj do reke [[Ren]]. Američani so zelo povečali svojo prisotnost na Evropskem bojišču, saj so poleg 10 divizij, ki so bile prvotno na bojišču, izkrcali še 85 divizij. Tako je postalo politično nemogoče, da bi poveljnik kopenski sil ostal Britanec. Montgomerya je tako zamenjal general [[Dwight Eisenhower]], Montgomery pa je še vedno ostal poveljnik [[21. armadna skupina|21. armadne skupine]], sedaj sestavljene predvsem iz Britanskih in Kanadskih enot. Montgomery je bil povišan v [[maršal||maršala]]a kopenskih sil za svoje zasluge pri izkrcanju v Normandiji.
 
=== Prečkanje Rena ===
* Bierman, John & Smith, Colin. ''Alamien: War without hate''. Pengiun Group. 2002 ISBN 0-670-91109-7
* Brett-James, Anthony, ''Conversations with Montgomery'', Irwin Pub., 1984. ISBN 978-0718305314
* Bungay, Stephen, ''Alamein'', Auram, 2002. ISBN 978-1854109293
* Chalfont, Arthur Gwynne Jones, ''Montgomery of Alamein'', Atheneum, 1976. ISBN 978-0689107443
* [[Carlo D'Este|D'Este, Carlo]]. ''Decision in Normandy: The Unwritten Story of Montgomery and the Allied Campaign''. London: William Collins Sons, 1983. ISBN 0002170566.
* [[Correlli Barnett|Barnett, Corelli]], ''The Desert Generals'', Cassell, 1960. ISBN 978-0304352807
* Dixon, Norman, ''On the Psychology of Military Incompetence'', Pimlico, 1976. ISBN 978-0712658898
* {{cite book| first=Dwight D. | last=Eisenhower| authorlink=Dwight D. Eisenhower| title=Crusade in Europe| location=London| publisher=William Heinemann| year=1948|
oclc=219971286}}
* Heathcote, Tony, ''The British Field Marshals 1736-1997'', Pen & Sword Books Ltd, 1999. ISBN 0-85052-696-5
* [[Max Hastings|Hastings, Max]], ''Armageddon: The Battle for Germany, 1944-1945'', Knopf, 2004. ISBN 0375414339
* Lattimer, Jon, ''Alamein'', John Murray, 2002. ISBN 978-0674013766
* McKee, Alexander, ''Caen: Anvil of Victory'', 1984. ISBN 978-0333383131
* Montgomery, Bernard Law,''A Concise History of Warfare'', 1968. ISBN 978-1840222234
* Montgomery, Bernard Law, ''The Path to Leadership'', 1957.
* {{cite book |title=Bishop Montgomery: A Memoir |last=Montgomery |first=Maud |year=1933 |publisher=Society for the Propagation of the Gospel |location=London }}
* Neillands, Robin, ''The Battle for the Rhine 1944'', 2005. ISBN 978-1590200285
* {{cite book | last= Ryan| first= Cornelius| title= A Bridge Too Far| year= 1974| publisher= Hodder}}
* Sheehan, William, ''British Voices from the Irish War of Independence'', 2005. ISBN 978-1905172375
360.301

urejanje