Vis: Razlika med redakcijama

'''Vis''' je [[hrvaška|hrvaški]] [[otok]] v srednjem [[Jadran]]u in je s površino 90,3  km² [[Seznam otokov na Hrvaškem|deseti največji otok]] na hrvaški obali.

Vis je otok v srednjedalmatinskem [[arhipelag]]u znan po lepoti, zelo prijetnem [[podnebje|podnebju]], saj ima malo padavin, (samo 560  mm letno, od tega 50  mm poleti) in prijetnih temperaturah (srednja januarska temp. je 8,9 °C, julijska pa 24,3 °C), in po vlogi, ki jo je pogosto imel v [[zgodovina|zgodovini]]. Otok od severovzhoda proti jugozahodu prepletajo [[kras|kraška]] [[kraško polje|polja]] (Dračevo polje, Plisko polje, Zlo polje). Najvišji [[topografski vrh|vrh]] na otoku je ''Hum'' (587 mnm). Ob zahodni obali otoka je prostran [[Komiški zaliv]] s peščenim dnom. Južna obala ima več malih zalivov (Travna Vela, Stiniva, Teleška Vela, Ploče in druge). Najboljše [[pristanišče]] je v mestu [[Vis (mesto)|Vis]], ki leži na severni obali, kjer pristaja tudi trajekt iz Splita, s katerim je otok vsakodnevno povezan.

Prvi prebivalci so se na Vis naselili že v obdobju [[neolitik]]a. V 5. stol. pr. n. št. je imelo [[iliri|ilirsko]] pleme [[Liburni|Liburnov]] tu svojo [[država|državico]], ki pa so jo še v istem stoletju zavzeli [[Stari Grki|Grki]] iz [[Sirakuze|Sirakuz]] in na mestu današnjega [[naselje|naselja]] [[Vis (mesto)|Vis]] leta 397 pr. n. št. ustanovili svojo [[kolonija (geografija)|kolonijo]] '''''Issa'''''. Grki so tu zasadili tudi prvo [[vinska trta|trto]] na vzhodni [[obala|obali]] [[Jadran]]a. V 1. stol. so otok zavzeli [[Rimljani]]. Kasneje je pripadal [[Otomansko cesarstvo|Bizancu]], od leta [[1420]] do [[1797]] pa je bil pod oblastjo [[Benetke|Beneške republike]]. V času [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]]ovih osvajanj so se na otoku izmenjavali [[Habsburška monarhija|Avstrijci]] (1797 - 1805), [[Prvo Francosko cesarstvo|Francozi]] (1805 - 1811) in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Angleži]] (1811 - 1814), ki so zgradili zelo močno [[utrdba|utrdbo]]. V bližini Visa je bila ena največjih pomorskih bitk v 19. stoletju: tu je [[20. julij]]a [[1866]] avstrijska [[flota]] pod [[komandant|poveljstvom]] [[admiral]]a [[Wilhelm von Tegetthoff|Tegetthoffa]] premagala italijansko floto ([[Bitka pri Visu (1866)]]). Do leta [[1918]] je otok pripadal Avstriji, dve leti je bil pod italijansko okupacijo, leta [[1920]] pa ga je dobila [[Jugoslavija]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je osvobojeni Vis po [[Kapitulacija|kapitulaciji]] [[fašizem|fašistične]] [[Italija|Italije]] [[1943]] postal glavna baza mornarice [[NOV]] in glavno oporišče [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]], od junija [[1944]] do osvoboditve [[Beograd]]a [[20. oktober|20. oktobra]] [[1944]] pa je bil sedež [[Vrhovni štab|Vrhovnega štaba]] NOV. Po drugi svetovni vojni je bila na otoku velika pomorsko-vojaška baza [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]], zato je bil tujcem do leta [[1990]] dostop do in na otok prepovedan.