San Marino: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Zgodovina: pnp AWB |
m →Zgodovina: pnp AWB |
||
Vrstica 48:
Obstoj samostojne skupnosti okrog gore [[Titano]] je sicer z listinami dokazan od visokega [[srednji vek|srednjega veka]] dalje. Institut [[konzul]]ov - [[regent]]ov je bil uveden leta [[1243]]. Državica je takrat obsegala samo ozemlje neposredno okrog mesta San Marino in je bila še precej manjša od današnje. V [[sever]]ni [[Italija|Italiji]] v tistih časih obstoj [[avtonomija|avtonomnih]] skupnosti, katerih ozemlje ni segalo bistveno dlje od mestnega obzidja, ni bil nobena redkost. Nenavadno pa je, da se je tako majhna državica ohranila vse do današnjih dni, kar je posledica vrste razlogov, v prvi vrsti spretne sanmarinske [[diplomacija|diplomacije]]. Vendar so se prebivalci za svojo [[neodvisnost]] zlasti v starejši zgodovini borili tudi z [[orožje]]m.
Današnje [[meja|meje]] je [[republika]] dobila leta [[1463]]. Kot nagrado za sodelovanje v zavezništvu v eni od neštetih majhnih [[vojna|vojn]] tistega časa je [[papež]] San Marinu dodelil utrjena [[naselje|naselja]] Fiorentino, Montegiardino in Serravalle. Kraj Faetano pa se je San Marinu istočasno pridružil prostovoljno. Od tega leta naprej se meje niso več spreminjale, čeprav je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] leta [[1797]] državici ponudil prijateljstvo in razširitev ozemlja. San Marino je slutil, da bi ponudba lahko prinesla več škode kot koristi in jo je ljubeznivo zavrnil.
San Marino je načelno podpiral proces združevanja Italije v [[19. stoletje|19. stoletju]]. Četam [[Garibaldi]]ja je [[vlada]] med vojno s četami [[Papeška država|Papeške države]] omogočila umik na ozemlje republike. Vendar se slednja ni želela pridružiti združeni Italiji. Zaradi pomoči v vojni, pa tudi zaradi zelo majhnega pomena ozemlja San Marina, je Garibaldi to željo upošteval. Državi sta od združitve Italije leta [[1861]] sklenili več [[pogodba|pogodb]] o prijateljstvu. Nekateri državljani San Marina so sodelovali v [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] na italijanski strani kot prostovoljci. Od leta [[1923]] do [[1943]] so San Marinu podobno kot Italiji vladali [[fašizem|fašisti]], vendar kljub agresivni italijanski zunanji politiki ni bilo teženj k [[aneksija|aneksiji]] San Marina. [[Benito Mussolini|Mussolini]] se je zadovoljil s tem, da je republiko v hribih tesneje navezal na Italijo z izgradnjo železnice do [[Rimini]]ja na [[jadran]]ski obali. Kljub fašistični vladi je San Marino med drugo svetovno vojno sprejel približno 100.000 [[begunec|beguncev]], med njimi tudi [[Žid]]e [http://www.sanmarinosite.com/storia/guerremo-gb.html].
Republika San Marino je bila od leta [[1463]] dalje trikrat [[okupacija|okupirana]] po tujih silah, vendar nikoli za dolgo časa. Od okupacije s strani [[Cesare Borgia|Cezarja Borgie]] leta [[1503]] jo je rešila njegova smrt. Od okupacije kardinala Alberonija leta [[1739]] jih je rešil [[papež]]. Zadnja okupacija se je zgodila med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. San Marino je bil v tej [[nevtralnost|nevtralen]], vendar [[Tretji rajh|nemška]] vojska, ki je leta [[1943]] okupirala Italijo, te nevtralnosti ni spoštovala in je med umikom uporabila tudi ozemlje San Marina, kar je imelo za posledico bombne napade zaveznikov, ki so po nemškem umiku republiko za kratek čas tudi sami zasedli.
| |||