Charles Nodier: Razlika med redakcijama

Zgodaj se je zanimal za francosko klasično literaturo in pesnil v slogu klasicistične poezije 18. stol.; z 8 leti je čital [[Michel Eyquem de Montaigne|Montaignea]], z 12 leti se navduševal za ideje [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] in bil član revolucionarnega društva »Les Amis de la Constitution« v Besançonu. Pod vodstvom nekega očetovega prijatelja, odvetnika v Besançonu, se je pričel baviti z [[entomologija|entomologijo]] in napisal več razprav. Po izgubi službe pomožnega [[knjižničar|bibliotekarja]] v Besançonu, ki ga je bil dobil po dokončanju centralne šole (1797), je šel v Pariz in izdal vrsto [[roman]]ov, pisal [[članek|članke]], politične [[epigram]]e in literarne [[satira|satire]] proti [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]]u v [[časopis|glasilu]] republikanske opozicije ''Le Citoyen français''. Zaradi satirične ode ''La Napoléone'' ga je oblast 1804 zaprla in nato izgnala v domače mesto. Iz Besançona se je zatekel v [[Jursko pogorje]] in nadaljeval entomološke in botanične študije, slednjič pa odprl javen literarni tečaj v mestu Dôle. Leta 1808 se je poročil in postal osebni tajnik čudaškega [[Angleži|angleškega]] učenjaka [[Herbert Croft|H. Crofta]] v [[Amiens]]u ter z njim izdal nekaj kurioznih filoloških del zlasti klasičnih pisateljev z obširnimi komentarji; v tem času je tudi objavil ''Le Dictionnaire raisonné des onomatopées françaises'' (1808) in ''Questions de littérature légale'' (1812).