Simfonija št. 40 (Mozart): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.5.2) (robot Dodajanje: nn:Symfoni nr. 40 av Mozart |
m pnp AWB |
||
Vrstica 3:
Svoje zadnje tri simfonije (št. 39-41) je Mozart napisal poleti [[1788]]. Ker zanje ni bilo naročila, domnevajo, da jih je pripravil za nameravano, a nikoli uresničeno potovanje v [[London]]. Druga med njimi, znamenita Simfonija št. 40 v g molu KV 550, je najbolj znano Mozartovo delo za [[orkester]]. Prvi, drugi in četrti stavek simfonije so zgrajeni kot popolna [[sonatna oblika]], tretji stavek pa je [[menuet]]. Oblikovna popolnost vseh štirih stavkov se druži z otožno [[melodija|melodično]] invencijo, ki ponuja našteto čustvenih in socialnih razlag. Prva [[tema]] v g-molu, ki so se je v naši dobi polastili množični mediji ter [[reklamna industrija]], je ena od najbolj prepoznavnih in razvpitih večnih melodij v svetovni glasbi. Podobna tematika nastopi že v operi [[Don Giovanni (Mozart)|Don Giovanni]]. Pojavi se v prizoru na začetku [[opera|opere]], ko ''donna Anna'' naleti na mrtvega očeta. Mozart je motiv prvič zapisal poleti [[1787]], ko mu je umiral oče in ga je nedvomno povezoval z mislijo na človeško minljivost.
Odločni prvi del menueta s strogim [[kontrapunkt]]om bi lahko simboliziral težo plemiške avtoritete. Mozart je imel s plemiško samovoljo in oblastnostjo slabe izkušnje že v službi [[Salzburg|salzburškega]] nadškofa. Kot prepričan pripadnik meščanskega stanu je bil je naklonjen spremembam, ki bi razrahljale [[fevdalci|fevdalno]] družbeno zgradbo in se je zato tudi pridružil [[prostozidarstvo|prostozidarskemu]] gibanju. V svojih operah se je tankovestno držal družabnih protokolov in se iz njih včasih tudi bridko ponorčeval. Na zabavi pri ''Don Giovanniju'' ob koncu prvega dejanja opere je na primer natančno odmeril vsakemu družbenemu sloju svoj [[ples]] in za gospodo je bil rezerviran menuet. Energični poudarki v nizkih glasovih, prehodi v oddaljene [[tonaliteta|tonalitete]] pri izpeljavi sonatnega stavka in dinamična nasprotja med posameznimi odseki uvrščajo simfonijo med zgledne primere viharniško obarvane glasbe. [[Viharništvo]] (Sturm und Drang) je bilo prevladujoča usmeritev [[Nemčija|nemške]] umetnosti v obdobju družbenega vrenja pred [[Francoska revolucija|francosko revolucijo]]. Mozart je sledil najnovejšim umetnostnim gibanjem svojega časa in le prezgodnja smrt mu je preprečila sodelovanje v stilnem prehodu iz klasicizma v romantiko. Simfonija presega klasične okvire. V njej najdemo tako zametke [[Ludwig van Beethoven|beethovnovske]] usodnosti kot intimni žar in tragično občutje [[Schubert]]ovih del.
== Stavki ==
| |||