Simfonija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pnp AWB |
m pnp AWB |
||
Vrstica 3:
[[Joseph Haydn|Haydn]] je bil s svojim lastnim [[orkester|orkestrom]] v idealnem položaju da je razvil simfonično obliko kakršno je želel sam. Ustvaril je več kot sto simfonij, pri katerih so pogosto celi stvaki zrasli iz ene same teme, bogata harmonija in ritmični polet sta še bolj poudarila izrazno toplino.
Ta nova glasbena oblika se je zelo hitro širila, skladatelji »mannheimske šole« so v simfonično glasbo vpeljali več glasbenih posebnosti (nenadni [[kontrast]]i med ''[[forte]]'' in ''[[piano]]'', uavajanje ''[[crescendo|crescenda]]'' in ''[[descrescendo|decrescenda]]''.
[[Ludwig van Beethoven|Beethoven]] je s svojimi devetimi simfonijami nadgradil delo svojih predhodnikov (Haydn, [[Wolfgang Amadeus Mozart|Mozart]], ...). Obliko je razširil po obsegu in jo privedel do začetkov [[romantika|romantike]].
Klasična oblika simfonije je imela štiri stavke, v kateri je bil vsaj en stavek v pevladujoči obliki tistega obdobja.
| |||