Geografija Združenih držav Amerike: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pnp AWB |
m pnp AWB |
||
Vrstica 49:
[[Slika:Mississippi delta from space.jpg|thumb|250px|left|'''Trenutno aktivno čelo delte [[Mississippi]]ja'''<br/>Mogočna [[rečna delta]] v [[Mehiški zaliv|Mehiškem zalivu]] je [[geomorfologija|geomorfološko]] izjemno aktivno območje, ravno takšno pa je tudi z biološkega vidika v smislu [[mokrišče|mokriščnih]] ekosistemov; ekonomija regije se napaja prek velikih pristanišč, do katerih poteka plovna pot po najširšem izmed vidnih kanalov]]
Najdaljši in v mnogih pogledih najpomembnejši vodotok ZDA je [[Mississippi]]. Dolg je 3.770 kilometrov, izvira v [[jezero|jezeru]] [[Itasca]] v severni državi [[Minnesota]], skozi [[rečna delta|rečno delto]] pa se izliva v [[Mehiški zaliv]] v zvezni državi [[Louisiana]]. Njegovi pritoki so [[Ohio (reka)|Ohio]], [[Missouri (reka)|Missouri]], [[Tennesse (reka)|Tennessee]], [[Arkansas (reka)|Arkansas]], [[Rdeča reka]] in [[Illinois (reka)|Illinois]]. Ta vodni sistem odvaja vodo s pretežnega dela osrednjih ZDA. Struga Mississippija je široka do 1,6 kilometra in globoka do 7 metrov. Reka je plovna do mesta [[Baton Rouge]] v [[Louisiana|Louisiani]] za ladje z velikim ugrezom in do 2.900 kilometrov v notranjost za manjše ladje. Pomembna je postala, ko so se priseljenci pričeli seliti v notranjost dežele; tako se je razvil [[New Orleans]], ki leži približno 160 kilometrov severno od ustja reke, kasneje pa je ob toku nastalo tudi več drugih mest, kot so [[St. Louis]] v [[Missouri]]ju, [[Saint Paul]] v [[Minnesota|Minnesoti]] in [[Memphis, Tennessee|Memphis]] v [[Tennessee]]ju.
[[Ohio (reka)|Ohio]] je eden glavnih pritokov Mississippija, a je s svojimi 1.580 kilometri dokaj kratek. Kljub temu je vodotok pomemben za ZDA zaradi velike vloge pri priseljevanju v notranjost. Do odprtja [[kanal Erie|kanala Erie]], ki povezuje reko [[Hudson]] in [[jezero Erie]] ter tako tudi Atlantik s tem jezerom, je bila reka Ohio najvarnejši in najcenejši transport v notranjost. Takisto je bila pomembna za prevoz [[premog]]a iz Apalačev v industrijska središča. Ob reki so se razvila mesta [[Pittsburgh]] in [[Cincinnati]] v [[Ohio|Ohiu]], [[Louisville]] v [[Kentucky]]ju idr. Ker je bila reka prvotno preplitva za plutje, je zvezna vlada poskrbela za sistem 40 jezov, ki vzdržujejo vodo na dovolj visokem nivoju. Tako se industrija tudi danes zanaša na transport po tej reki.
Vrstica 65:
[[Sacramento]] in [[San Joaquin]] napajata plantaže poljedelstva v kalifornijski [[centralna doline Kalifornije|centralni dolini]], v [[Pacifik]] pa se izlivata v presledku priobalne gorske verige pri [[zaliv San Francisco|zalivu San Francisco]]. Ta rečni sistem je pomemben za južne predele kalifornijske doline, saj je mnogo bolj sušen kot severni. Zaradi suše v južnem delu so napravili sistem prehoda vode iz Sacramenta v San Joaquin, ki teče po južnem delu.
[[Columbia (reka)|Columbia]] je osrednja reka [[Pacifiški severozahod|Pacifiškega severozahoda]], dolga 2.000 kilometrov. Pomemben je tudi njen pritok [[Snake River]]. Columbia poteka po meji med zveznima državama [[Washington, D.C.|Washington]] in [[Oregon]] od vzhoda proti zahodu, nato pa prebija [[Kaskadsko gorovje|Kaskadsko verigo]] in se izteka v Tihi ocean. Reka ima velik strmec in pretok vode, ki ga prekašata le pretoka Mississippija in Svetega Lovrenca. Zato ima največji hidroelektrični potencial v ZDA, ki ga izkorišča 11 jezov. Ob reki sta se razvili mesti [[Spokane]] v državi Washington in [[Portland, Oregon|Portland]] v Oregonu.
[[Jukon (reka)|Jukon]] si lasti porečje, ki se razprostira preko večjega dela osrednje [[Aljaska|Aljaske]]. Izvira v zahodni [[Kanada|Kanadi]] in se izliva v [[Beringovo morje]]. Iskalci [[zlato|zlata]], ki so tja prišli po njega odkritju, so reko uporabljali za potovanje v notranjost gorate dežele. Še danes pa je Jukon pomemben za množico staroselcev, ki ga uporabljajo za prevoz in ribarjenje. Večjih urbanih središč, ki bi jih ustanovili evropski priseljenci, tam zaradi hladnega podnebja ni.
Vrstica 73:
[[Slika:LakeErie-1.jpg|thumb|300px|'''[[Eriejsko jezero]] v zimskem času'''<br/>Ledeni pokrovi [[Velika jezera|Velikih jezer]] predstavljajo oviro sicer pestremu ladijskemu prometu]]
[[Velika jezera]] ([[jezero Superior|Superior]], [[jezero Huron|Huron]], [[jezero Michigan|Michigan]], [[jezero Ontario|Ontario]], [[jezero Erie|Erie]]) so s svojimi 244.100 km<sup>2</sup> glede na svojo površino, ne pa tudi prostornino, največje sladkovodno telo sveta. Ležijo na severnih mejah ZDA in se razen jezera Michigan vsa dotikajo tudi Kanade. To so ostanki [[pleistocenska poledenitev|pleistocenske poledenitve]], ko so [[ledenik]]i oblikovali kotanje, te pa so bile po umiku ledu zalite z vodo. Jezera z [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]] povezuje [[reka svetega Lovrenca]]. V naravni različici je bila uporaba jezer kot transportnega sredstva omejena zaradi [[brzice|brzic]] in [[slap]]ov v pretokih med njimi ter zaradi neprehodne reke svetega Lovrenca, stanje pa se je z vidika transporta za človeka izboljšalo z izgradnjo množice kanalov med jezeri in do oceana. Prvi kanal do oceana je bil [[kanal Erie]], ki je povezoval jezero Erie z reko [[Hudson]], ta se izteka v Atlantski ocean. Ko je bil zgrajen [[kanal Welland]], ki potuje mimo [[Niagarski slapovi|Niagarskih slapov]], so bila Velika jezera dostopna malim oceanskim ladjam preko Svetega Lovrenca. Vse to je botrovalo rasti mest ob Velikih jezerih. V [[1950.|50. letih]] preteklega stoletja sta se vladi ZDA in Kanade odločili, da bosta uredili morsko pot Svetega Lovrenca, po kateri bodo imele dostop do jezer velike čezoceanske ladje; danes tako obstaja 720 kilometrov inženirskih popravkov, ki omogočajo pot, a 7,2 metra globok kanal še vedno ni ploven za največje čezoceanke. Morska pot je odprta le devet mesecev letno, saj je reka pozimi zamrznjena, takisto bregovi jezer. Po tej poti potuje masovni tovor, med drugim je to [[železo]]va ruda, [[apnenec]], [[les]], [[premog]] in [[žito]]. Ob jezerih je razvitih mnogo velikih mest, pomembnejša so [[Chicago]] v [[Illinois]]u, [[Milwaukee, Wisconsin|Milwaukee]] v [[Wisconsin]]u, [[Detroit]] v [[Michigan]]u, [[Cleveland, Ohio|Cleveland]] v Ohiu in [[Buffalo]] v [[New York (država)|New Yorku]].
[[Veliko slano jezero]] je kotanja v [[Velika kotlina|Veliki kotlini]], [[Utah]]. Je ostanek jezera [[Bonneville]], nastalega zaradi ledenikov pleistocenske poledenitve. Njegovo ime označuje veliko vsebnost [[sol]]i, do katere prihaja zaradi velikega pritoka v vodi raztopljenih soli s sosednjih pobočij; ker iz kotanje ni odtokov, se sol nabira, pritoki sladke vode, ki bi razredčili jezersko vodo, pa so le občasni. Malo ljudi je ostalo v Veliki kotlini, saj so mimoidoči priseljenci potovali na zahodno obalo. Izjema je bila [[mormoni|mormonska skupnost]], ki se je tu naselila v sredini [[10. stoletje|19. stoletja]], razvila kmetijstvo in ustanovila mesto [[Salt Lake City|Salt Lake]].
Vrstica 87:
Atlantska obala ZDA omejuje državo na vzhodni strani s 3.330 kilometrov dolgim obalnim pasom, ki sega od meje s Kanado v državi [[Maine]] do konca [[Floridski polotok|Floridskega polotoka]]. Obala leži na obalni ravnici, ki sega v notranjost vse do [[Apalači|Apalačev]]. Izjema je severni konec obale, ki je skalnat in gričevnat. Zaradi ravninskega položaja je mnogokrat videti priobalna močvirja s [[sladka voda|sladko]] (iz ustij rek) in [[slana voda|slano]] (iz morij) vodo, velik del obale pa zaznamujejo tudi [[zemeljska kosa|zemeljske kose]], tj. iz morja gledajoči nasipi peska vzdolž obale.
Atlantska obala je bila tista, na katero so prišli prvi evropski priseljenci. Na njej so ustanovili svoja naselja, začenši z [[Jamestown]]om leta [[1607]]. Kasneje so ta mesta oskrbovala priseljence, ki so se podajali v notranjost dežele. Celotno vzhodno obalo Združenih držav dobro povezuje sistem umetnih in naravnih plovnih kanalov [[Atlantic Intracoastal Waterway]], ki sega od [[Boston, Massachusetts|Boston]]a do [[Key West]]a na [[Florida|Floridi]]. Pot poteka po [[reka]]h, [[zaliv]]ih, [[rečni rokav|rokavih]] in umetnih kanalih. Danes je na atlantski obali moč najti velike [[urbano območje|urbane centre]], kakršen je [[megalopolis]] na [[stari severozahod ZDA|severovzhodu države]], med drugim obsegajoč [[New York]], [[Boston, Massachusetts|Boston]], [[Filadelfija, Pensilvanija|Philadelphio]], [[Baltimore, Maryland|Baltimore]] in [[Washington, D.C.]] Floridska obala je najbolj pogost cilj vodne poti [[Latinska Amerika|latinoameriških]] ilegalnih [[imigrant]]ov.
==== Obala Mehiškega zaliva ====
Vrstica 103:
[[Pacifik|Pacifiška]] obala je dolga 2.081 kilometrov in se bistveno razlikuje od vzhodne po svoji razgibanosti. Iz morja se namreč razmeroma strmo dviga obalni gorski pas; edino na skrajnem jugozahodu države, ob stiku z Mehiko, je obala nekoliko bolj uravnana, v severozahodnih predelih pa se razčleni in vsebuje množico [[zaliv]]ov, [[fjord]]ov, [[polotok]]ov in [[otok]]ov. Pacifiška obala je prizorišče silovitih neviht, ki prihajajo s Pacifika, in [[potres]]ov, ki na tem stiku dveh drsečih [[tektonska plošča|plošč]] niso redki.
Naselja ob pacifiški obali so se pričela razvijati kot pristanišča za natovarjanje lesa na ladje, pa tudi kot ribiške naselbine. Danes se prebivalstvo teh področij veča, pa tudi pomen je narasel, ko so se ZDA obrnile stran od [[Evropa|Evrope]] in pričele gospodarsko nadvladovati [[Azija|Azijo]] in [[Latinska Amerika|Latinsko Ameriko]]. Največje mesto regije je [[Los Angeles]], pomembni sta tudi [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]] in [[Seattle, Washington|Seattle]], pa nekatera druga.
==== Obale necelinskih ZDA ====
Vrstica 124:
=== Podnebni ekstremi ===
Najhladnejše temperature v Združenih državah so bile izmerjene v [[tundra|tundri]] [[Aljaska|Aljaske]], in sicer -62 °C;<ref>{{navedi splet |url= http://www.usatoday.com/weather/wcstates.htm |title= Each state's low temperature record |publisher= Williams, Jack (USA Today) |accessdate= 13.06.2007 }}</ref> najbolj topel zrak pa je bil izmerjen v sušni [[Dolina smrti|Dolini smrti]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]], 56,7 °C, kar je za meritvijo v [[Libijska puščava|Libijski puščavi]] druga najvišja izmerjena vrednost na [[Zemlja|Zemlji]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.nps.gov/deva/planyourvisit/upload/Weather.pdf |title= Weather and Climate - Death Valley Natinal Park |publisher= National Park Service (U. S. Department of the Interior) |accessdate= 13.06.2007 }}</ref> Najvišje svetovne vrednosti višine snežne odeje so bile izmerjene v [[oceansko podnebje|oceanskem podnebju]] [[Pacifiški severozahod|severozahodnih ZDA]], kjer je povprečna letna višina snežne odeje na [[Mount Rainier]]ju v državi [[Washington, D.C.|Washington]] 17.580 milimetrov. Tamkajšnji rekord je bil izmerjen v zimi 1971-72 in je znašal 28.500 milimetrov. Snežna odeja je debela tudi v gorovju [[Wasatch]] v bližini [[Veliko slano jezero|Velikega slanega jezera]] in v ameriški [[Sierra Nevada (ZDA)|Sierri Nevadi]] v bližini jezera [[Tahoe]]. Vzhod ni tako obdarjen s snegom, večina pa ga zapade okoli [[Velika jezera|Velikih jezer]].
[[Slika:Olympic Rainforest Hiker.jpg|thumb|300px|'''Deževni gozd Queets v [[Olimpijski narodni park|Olimpijskem narodnem parku]] na skrajnem severozahodu ZDA'''<br/>[[Pacifiški severozahod ZDA]], ki zaradi lege ob Pacifiku prejme tudi nad 4.000 mm [[orografske padavine|orografskih padavin]] letno, je eno izmed redkih okolij [[deževni gozd zmernih širin|deževnega gozda zmernih širin]] na svetu]]
[[Celinske ZDA]] prejmejo največ dežja v severozahodno locirani zvezni državi [[Washington, D.C.|Washington]], 3.480 milimetrov. V splošnem pa daleč prednjačijo [[Havaji]], ki prejmejo 11.655 milimetrov letnega dežja in so tako ena najbolj vlažnih svetovnih regij; na drugi strani je najbolj suha regija dolina [[Yuma]] v zvezni državi [[Arizona]], povprečna količina letnih padavin je 66,8 milimetrov.
=== Podnebne regije ===
Vrstica 213:
Splošna demografska značilnost prebivalstva ZDA je visoka stopnja mobilnosti: Američani se preselijo povprečno 13-krat v življenju, a manj kot nekoč. Za [[21. stoletje]] je značilno povečevanje prebivalstva na jugovzhodu in ob pacifiški obali. Nekoliko drugače je bilo v drugi polovici 20. stoletja, ko so se prebivalci preseljevali v bolj južne predele države. Eden najpomembnejših razlogov za ta pojav je bila vojaška industrija [[hladna vojna|hladne vojne]], ki se je razvijala v južnih krajih in odprla mnogo delovnih mest, pa tudi izum [[klimatska naprava|klimatskih naprav]] ter iztrebljenje [[malarija|malarije]], [[trakulja|trakulje]] in drugih bolezni vlažnih podnebij je pripomoglo k popularizaciji tamkajšnjih regij.
Danes imajo velika mesta severovzhoda in [[Velika jezera|Velikih jezer]] težave zaradi izgube svoje nekdanje vloge. Problem se je začel pojavljati v [[1950.|50. letih]], ko so se velike industrije pričele seliti v druge delež dežele ali pa celo preko nacionalnih meja. Odtod izvira tudi izraz [[Pas rje]] (angleško ''Rust Belt''), ki označuje mesta okolice Velikih jezer ter kaže na propad mnogih industrijskih obratov. Medtem ko so ti stari industrijski centri izgubili znaten del svoje populacije, pa so nekatera druga stara mesta, kot so [[New York]], [[Boston, Massachusetts|Boston]], [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]], [[Washington, D.C.]] in [[Chicago]] ohranila svojo vlogo finančnih, storitvenih, izobraževalnih in kulturnih centrov. Kljub dejstvu, da je urbani pas med Bostonom in Washingtonom še vedno najbolj gosto naseljeno področje ZDA, pa je število tamkajšnjega prebivalstva upadlo ali stagnira. Del problemov starih urbanih središč predstavljajo tudi nezadostno [[promet]]no omrežje, zastareli objekti in drugo.
Največ selitev druge polovice preteklega stoletja je potekalo iz države [[New York (država)|New York]] na [[Florida|Florido]], v [[New Jersey]] in [[Kalifornija|Kalifornijo]], iz Kalifornije v države [[Washington, D.C.|Washington]], [[Arizona]], [[Teksas]] in [[Oregon]], iz New Jerseya na Florido in v [[Pensilvanija|Pensilvanijo]]. Okoli 20 % teh migrantov se kasneje vrne v svojo prvotno državo. V [[1990.|90. letih]] je tretjina Američanov živela v [[zvezne države ZDA|zvezni državi]], ki ni bila država njihovega rojstva.
=== Urbanizacija ZDA ===
Vrstica 313:
Velike površine [[puščava|puščavskega]] grmičevja na zahodu hitro povzročijo [[požar]]e.
Zahodna obala osrednjih ZDA in deli [[Aljaska|Aljaske]] sestavljajo del pacifiškega [[Ognjeni obroč|Ognjenega obroča]], ki je področje močnih [[ognjenik|ognjeniških]] in [[tektonika|tektonskih]] aktivnosti ter je vir 90 % svetovnih [[potres]]ov. Zato je več ognjenikov nanizanih v državah [[Washington, D.C.|Washington]], [[Oregon]] in v severni [[Kalifornija|Kaliforniji]] vzdolž [[Kaskadsko gorovje|Kaskadskega gorovja]]. Več ognjenikov je tudi na [[Havaji]]h, med njimi najvišja gora na svetu (merjeno od njenega vznožja na dnu [[Tihi ocean|Tihega oceana]]), a so človeškemu prebivalstvu razmeroma nenevarni – [[Kilauea]] sicer bruha neprestano od leta 1983, a ogrožajočega izbruha ni bilo od [[17. stoletje|17. stoletja]] dalje. Na drugi strani je bil rušilen izbruh [[Sveta Helena (ognjenik)|Svete Helene]] v zvezni državi Washington leta 1980. Ognjeni obroč povzroča tudi potrese, ki zlasti prizadenejo Kalifornijo in južno Aljasko; zelo zaznamujoč je bil potres v [[San Francisco, Kalifornija|San Franciscu]] leta 1906 in potres na veliki petek 1964 v [[Anchorage]]u na Aljaski.
== Viri ==
| |||