Velika planina: Razlika med redakcijama

Velika planina, ki obsega Veliko, Malo in Gojško planino ter Dovjo in Veliko gričo, je največja visokogorska pašna planina na [[Slovenija|Slovenskem]]. Na njej so [[pastir]]ji zgradili več pastirskih naselij s preko sto pastirskimi stanovi (kočami, bajtami) posebne oblike, ki so zaščitni znak planote. Na planoti sta tudi naravni znamenitosti, imenovani Velika in Mala Vetrnica. To sta jami, ki se jima je zaradi preparevanja porušil strop in sta nastali [[udornica|udornici]]. Danes je Velika planina obdana z redkim [[smreka|smrekovim]] [[gozd]]om ter [[ruševje]]m in posejana z značilnimi [[kras|kraškimi]] [[vrtača]]mi. Na zložni planoti se je gozd že pred stoletji umaknil pašnikom. Mehke zelene trate med vrtačami in kotliči so dale idealne pogoje za letno pašo [[domače govedo|govedi]].

Človek je bil na Veliki planini navzoč že v [[Prazgodovina|prazgodovinskem času]], na kar opozarjajo [[arheologija|arheološke najdbe]]. Pastirji pa so planino naselili v [[srednji vek|srednjem veku]], na kar opozarja najdeni in raziskani [[tloris]] do sedaj najstarejše najdene pastirske koče iz 16. stoletja, ki je po merah in obliki skoraj identičen s sedanjo »Preskarjevo bajto«.

»Preskarjeva bajta«, ki stoji na robu planšarskega naselja na Veliki planini, se s svojo značilno ovalno streho, do tal pokrito s šinklni (skodlami), brez oken in vrat in dimnika ter s kamnitimi lopniki, že od zunaj razlikuje od sosednjih modernejših koč. Bajta, takšna kot je sedaj, je bila postavljena po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], kajti [[Tretji rajh|nemški]] [[okupacija|okupatorji]] in [[domobranci]] so v [[zima|zimi]] [[1944]]/[[1945]] [[požig|požgali]] vse pastirske koče na planini, vključno s [[kapelica|kapelico]] ''Marije Snežne'', postavljene leta [[19391938]] po načrtih [[arhitekt]]a [[Jože Plečnik|Plečnika]]. Kapelica je bila ponovno postavljena [[1988]] po predlogi velikega ljubitelja Velike planine arhitekta [[Vlasto Kopač|Kopača]].