Geografija Združenih držav Amerike: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pnp AWB |
m pnp AWB |
||
Vrstica 109:
Zvezna država [[Aljaska]] si s [[Pacifik|Pacifiškim]] in [[Arktični ocean|Arktičnim oceanom]] deli 10.690 kilometrov meje. Je globoko razčlenjena, z velikimi fjordi, nastalimi pod vplivom [[pleistocenska poledenitev|pleistocenske poledenitve]]. Ob obali je najti množico otokov, zahodno obalo pa zaznamuje delta reke [[Jukon (reka)|Jukon]]. Le severna obala je uravnana, druge obale pa so strme, njih vzpetine se spuščajo naravnost v morje. Topli [[veter|vetrovi]] Tihega oceana povzročajo, da obale Aljaske ostanejo nezamrznjene skozi celo leto. To omogoča tako ribarjenje kot oceanski transport lesa iz pristanišč. Tudi večina naselij Aljaske je nanizana ob obalni liniji.
Obalna črta [[Havaji|Havajev]] je posebna zaradi svoje lege v [[tropsko podnebje|tropskem podnebju]] in v središču Pacifika, daleč od celinskega dela Združenih držav. Njena dolžina je 1.210 kilometrov. Obala tako kot preostanek otoka leži na [[ognjenik|ognjeniški]] kamnini, zato je ponekod najti plaže iz črnega vulkanskega peska. Pred obalami se nahajajo [[koralni greben]]i, ki povzročajo lomljenje valov, zaradi česar so havajske obale znane po vodnih športih. Podvodni potresi sem in tja botrujejo nastanku [[cunami]]jev, ki ogrožajo obalne predele Havajev. Zaradi lege Havajev daleč v oceanu je izmed transportnih sredstev daleč najbolj razvit pomorski tovorni promet, ki povezuje otoke tako med seboj kot s celino. Najpomembnejše pristanišče je [[Honolulu, Havaji|Honolulu]].
== Podnebje ==
Vrstica 155:
==== Polsuho podnebje ====
Polsuh podnebni pas leži zahodno od mrtve črte, v Velikem nižavju. Je prehodni podnebni pas med zahodnimi puščavami in vlažnim podnebjem vzhoda Združenih držav. Ker se regija razteza čez mnogo stopinj zemljepisne širine, je opaziti tudi velike temperaturne razlike. Zima ob kanadski meji lahko povzroči temperature do -18 °C, medtem ko se ob mehiški meji v tem podnebnem pasu temperatura pozimi ne spusti daleč pod ledišče. Povprečna temperatura na severu seže do 24 °C, na jugu pa je povprečje 32 °C ([[Las Vegas, Nevada|Las Vegas]], [[Nevada]]). Najvišja izmerjena temperatura te regije je 48 °C.
Letna višina padavin se giblje med 250 in 500 milimetri letno, kar zadostuje za življenje trav, ne pa tudi gozda. [[Aridisol]], ki tu prevladuje, je [[alkalnost|alkalna]] prst, ki ima omejene zmožnosti za hranjenje posevkov. Za poljedelstvo je potrebno tudi [[namakalno poljedelstvo|namakanje]], zato je v kmetijstvu uveljavljena reja drobnice. Polsuho podnebje je [[pšenični pas ZDA]].
Vrstica 199:
[[Slika:Real Kaui Panorama1.jpg|thumb|400px|left|'''Obala tropskih Havajev'''<br/>Toplo in vlažno [[tropi|tropsko]] podnebje od celinskih ZDA oddaljenih [[Havaji|Havajev]] je primerno rastišče klimatsko občutljivih kultur in priljubljena turistična lokacija Američanov]]
To je podnebje, ki zaznamuje geografske značilnosti [[Havaji|Havajev]] v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Nahajajo se več kot 3.000 kilometrov stran od obal [[celinske ZDA|celinskih ZDA]] in so zato močno drugačno okolje. [[Tropski deževni gozd]] je bujen zaradi izjemno velike količine padavin, ki nastajajo [[orografske padavine|orografsko]], ob visokih [[ognjenik|ognjeniških]] vrhovih otočja. Ravno zaradi orografskega značaja prihaja do velikih lokalnih razlik v vodnem stolpcu, tako npr. mesto [[Honolulu, Havaji|Honolulu]], ki leži na zavetrni strani gora, prejme le 640 milimetrov dežja letno, medtem ko [[Mount Waialeale]] dobi 11.455 milimetrov in je torej ena najbolj vlažnih točk planeta. Zaradi oceanskih vetrov temperature niso ekstremne, julijsko povprečje je 21 °C, zimsko pa ni mnogo nižje. Lokalne [[rdeče prsti]] so zmerno primerne za kmetovanje, sicer pa omogočajo rast bujnih tropskih deževnih gozdov. V bolj sušnih predelih Havajev so prisotni [[kserofiti]]. Zaradi izoliranosti havajske otoške verige je tam vse polno [[endemit]]nih rastlinskih in živalskih vrst, izmed katerih jih je mnogo ogroženih zavoljo človeka in njegovega početja. Havaji so tradicionalno gojili tropske rastlinske kulture, zlasti [[ananas]], [[sladkorni trs]], [[papaja|papajo]], [[makadamija|makadamijo]] in [[kava|kavo]].
== Poselitev ==
| |||