Redakcija: 14:25, 6. januar 2011 uredi Luckas-bot (pogovor \| prispevki) Boti 127.670 urejanj m r2.7.1) (robot Dodajanje: be-x-old:ARM (працэсар) ← Starejše urejanje		Redakcija: 23:43, 23. februar 2011 uredi razveljavi Klemen Kocjancic (pogovor \| prispevki) 360.301 urejanje m slog AWB Novejše urejanje →
Vrstica 12: V poznih 1980-tih sta [[Apple Computer]] in [[VLSI Technology]] začela sodelovati z Acorn na novejši različici jedra ARM. Delo je bilo tako pomembno, da je Acorn odcepil razvojno ekipo v novo podjetje imenovano Advanced RISC Machines Ltd. Zaradi tega je ARM včasih okrajšava za '''Advanced Risc MAchine''' namesto Acorn RISC Machine. Advanced RISC Machines je postala ARM Ltd, ko je njeno starševsko podjetje, ARM Holding plc, plasiralo delnice na Londonsko borzo in NASDAQ leta 1998. Novi Apple-ARM je sčasoma postal ARM6, prvič izdan leta 1991. Apple je uporabil ARM 610 kot osnovo za Apple Newton PDA. Leta 1994 je Acorn upoabil ARM 610 za glavni CPU v njihovem PC računalniku Risc. [[DEC]] je licenciral arhitekturo ARM6 (kar je povzorčilo rahlo zmedo, saj so proizvajali tudi [[DEC Alpha]]) in razvil [[StrongARM]]. Pri 233  MHz je ta CPU porabil le 1 [[watt\|W]] energije (novejše različice porabijo še manj). To delo je bilo kasneje dano [[Intel]]u kot tožbeni dogovor in Intel je izkoristil priložnost, da je posodobil svojo starajočo linijo [[i960]] s StrongARM. Intel je kasneje razvij svojo visoko zmogljivo implementacijo znano pod [[XScale]], ki je bila kasneje prodana [[Marvell]]u. Jedro ARM je ostalo večinoma enake velikosti skozi generacije. ARM2 je imel 30.000 tranzistorjev, do ARM6 pa je število zraslo le do 35.000. Posel ARM je vedno bila prodaja [[jedro IP\|jeder IP]], ki jih je licenciranec lahko uporabil za razvoj svojih [[mikrokontroler]]jev in [[CPU]]jev osnovanih na teh jedrih. Najbolj uspešna različica je bila [[ARM7TDMI]] s stotinami milijonov prodanimih enot v skoraj vsaki vrsti naprav, osnovanih na mikroprocesorjih. Ideja je da [[Original Design Manufacturer]] kombinira jedra ARM z velikim številom dodatnih delov, da bi naredili kompleten CPU, ki bi lahko bil narejen v starih polkondenzatorskih tovarnah in bi bili še zmeraj dovolj zmogljivi ob majhni ceni. Do januarja 2008 je bilo narejenih čez 10 milijard jeder ARM in [[iSuppli]] predvideva da bo 5 milijard narejenih leta 2011. Vrstica 29: * [http://imrannazar.com/ARM-Opcode-Map ARM architecture opcode map, for ARMv4T and ARMv5TE] * [http://www.arm.com/trustzone TrustZone(TM) Technology] * [http://www.arm-development.com/ ARM Microcontroller Development Resources] - header files, schematics, CAD files, etc... * [http://www.imit.kth.se/courses/2B1445/Lectures/Lecture2/2B1445_L2_InstructionSet.pdf Arm Architecture] * [http://www.arm.com/miscPDFs/14128.pdf ARM ISA Reference Manual]

Arhitektura ARM: Razlika med redakcijama