Redakcija: 04:35, 5. oktober 2010 uredi Luckas-bot (pogovor \| prispevki) Boti 127.670 urejanj m robot Dodajanje: io:Pigmento ← Starejše urejanje		Redakcija: 23:22, 23. februar 2011 uredi razveljavi Klemen Kocjancic (pogovor \| prispevki) 360.301 urejanje m slog AWB Novejše urejanje →
Vrstica 3: Pigmenti so [[Kemična spojina\|kemične spojine]], ki odražajo le določene [[valovna dolžina\|valovne dolžine]] vidne [[svetloba\|svetlobe]]. So trdne snovi, ki izgledajo obarvano zaradi selektivne [[absorpcija\|absorpcije]] in odboja svetlobe. Barve ki se odbijajo se združijo in sestavijo barvo, ki jo vidi človeško oko. Pigmenti so lahko naravni (organskega ali anorganskega izvora) ali umetni (kemično sintetizirani). V [[industrija\|industriji]] in [[umetnost]]i so pigmenti netopne, čvrste snovi, ki se običajno koristijo v obliki prahu skupaj z vezivi (olje, lepila, laki...) in drugih sestavin (npr. vode). Pigmenti se uporabljajo kot [[snov]], ki daje barvo črnilu, plastičnim in tekstilnim [[material]]om ter živilskim in kozmetičnim izdelkom. V [[biologija\|biologiji]] je pigment vsaka snov, ki daje barvo rastlinskim ali živalskim [[celica~~\|celicam~~]]m kot so [[klorofil]], [[hemoglobin]], [[melanin]]. Pomankanje pigmenta melanina pri ljudeh in živalih povzroča [[albinizem]]. Pri [[rastlina]]h so barve pigmentov lahko zelene ([[kloroplast]]i), rdeče ([[fosfoplast]]i), oranžne ([[kromoplast]]i), brezbarve ([[levkoplast]]i). Najpogosteje se pojavlja [[klorofil]], ki je zelene barve. [[Molekula]] klorofila je zgrajena iz dveh delov, eden od teh je kompleksna molekula [[alkohol]]a. [[Indigo]] je rastlinsko barvilo, ki ga uporabljamo za barvanje že od rimskih časov. Pigmente dobimo tudi z mletjem kamnim. Rumeno barvo (okro) dobimo z mletjem železove rude in ultramarinsko modri pigment z mletjem svetlo modrega poldragega kamna ''lapis lazuli''.<ref>Enciklopedija za vedoželjne, Prešernova družba 2004</ref>

Pigment: Razlika med redakcijama