Požar v bolnišnici svetega Antona (Effingham, Illinois): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Tompson (pogovor | prispevki)
m Dodan članek gasilske enote
Tompson (pogovor | prispevki)
m dodatek 3 odstavek
Vrstica 7:
 
Tik pred polnočjo, 4. aprila 1949, se je začelo hitro širjenje požara v St Anthony's Hospital v Effingham, Illinois.
V nekaj minutah je vzelo življenje štiriinsedemdesetim bolnikom in poškodovanih je bilo veliko drugih oseb. Med njimi je bilo enajst smrtnih žrtev na novo rojenih dojenčkov. Na prizorišču je bila tragična noč polna groze, žalosti in razočaranje za vse.
smrtnih žrtev na novo rojenih dojenčkov. Na prizorišču je bila tragična noč polna groze, žalosti in razočaranje za vse.
Vendar pa, tako kot drugi večji požari, ta požar daje globok vtis v javnosti, medicine, stroke in bolnišničnega vodstva.
Ravno v tem času, je veliko bolnišnic po vsej državi, sprejela izboljšave protipožarne zaščite kot posledica spoznanja tega požara.
Vrstica 15 ⟶ 14:
 
V letih 1912 ali 1913 so dozidali tri dele stavbe z vsemi nadstopji in kletjo. Bile so opečne stene, tla in stropniki lesa in omet v notranjosti. Prav tako lesena požarna stopnišča brez požarnih vrat, in gorljivo umazano perilo so imeli od kleti do tretjega nadstropja. V kleti so se nahajala pralnica in vzdrževalni prostori.
 
Leta 1943, so bile zgornje meje odprtih koridorjev, razen v kleti, zvočno zavarovana z uporabo gorljivih akustičnih plošč,
ki so bila nižja 18 cm s stropa. Preostali del stranskih sten so bile prekrite z neko vrsto materiala - kot povoščeno platno.
Ni bilo nikakršnih načrtov proti širjenju požara v bolnišnici.
 
Kot v mnogih drugih starih stavbah v tistem času, je imela bolnišnica veliko določenih pomanjkljivosti, ki so bile povod za nesrečo: veliko gorljivih materialov v notranjosti, odprtih hodnikov, stopnišč in vertikalne lesene gredi, nobenih požarnih hidrantov, ne sistema za odkrivanje požara, dimnih javljalcev in nobenega alarmnega sistema za takojšnje opozorilo, ter nikakršne povezave za neposreden stik z gasilci. Komunikacija je bila preko sestr svetega Frančiška, ki so prebivale v samostanu, ta pa je bil neposredno povezan z bolnišnico preko prehoda v kleti. Lokacija in natančen vzrok izvora požara, nikoli ni bil dodločen, ampak je od zaposlenih, sestra Eustasia, zavohala dim v tretjem nadstropju vzhodnega trakta in telefonirala sestri Anastasi za požar, to noč je bila dežurna, nahajala pa se je v prvem nadstropju za pultom. Sestra Anastasia je takoj klicala glavnega inženirja bolnišnice, njeno sestro namestnico v sosednji stavbi samostana in gasilsko enoto mesta Effingham. Ni bilo naprav za
snemanje ali merjenje časa, kdaj je bil klic sprejet, vendar je pomočnik načelnika izjavil, da je bil alarm sprejet ob 23:48.
 
Glavni inženir je tekel od doma oddaljenega približno sto metrov stran in poskušal pogasiti požar s prenosnim gasilnim aparatom. (Po požaru, so bili štirje gasilni aparati najdeni v ruševinah, v bližini te lokacije.) Več nun mu je skušalo pomagati, vendar jih je dušil dim in vročina. Ocenjuje se, da je 22 članov, gasilne enote mesta Effingham, prišlo na mesto požara v desetih minutah po prejemu alarma, vendar je do takrat ogenj že prebil streho, strop se je v tretjem nadstropju popolnoma sesul, in večina bolnikov je bilo že mrtvih. Po pozivu preko radia, so se mnogi gasilci odzvali z razdalje do 62 milj ( 1 milja = 1.6 Km). Evakuacija vseh bolnikov v bolnišnici ni bila mogoča. Dvainštirideset oseb je umrlo v tretjem nadstropju, 29 v drugem nadstropju in tri v prvem nadstropju. Struktura gorljivosti in hitro širjenje požara na površini notranjih hodnikov, skupaj z odprtimi stopnišči, ni bila možna uporaba dveh zunanjih požarnih stopnišč, ter dveh izhodov iz bolnišnice. Bolniki so skakali z oken, ter se poškodovali ali zaradi poškod umrli, čeprav so sosedje, nune, medicinske sestre in drugi, razgrinjali blazine in premikali lestve z okna na okna.
 
<big>'''== Poročilo gasilske enote =='''</big>