Neviodunum: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m slog AWB
Vrstica 1:
[[Slika:Neviodunum1.JPG|thumb|250px|Ostanki Neviodunuma]]
'''Neviodunum''' (dobesedno ''Novo mesto'') je bila [[Rimljani|rimska]] naselbina na področju današnjega kraja [[Drnovo]] na [[Krško polje|Krškem polju]]. Rimljani so področje med osvajalno potjo v smeri proti [[Panonija|Panoniji]] poselili leta [[35 pr. n. št.]]. Predhodne prebivalce tega področja ([[kelti|keltska]] plemena) so s pomočjo trgovine, diplomacije in vojaške sile priključili [[Rimski imperij|Rimskemu imperiju]]. Naselbina je nastala kot vojaška postojanka, kasneje pa je uprava prešla v civilne roke. Leta [[70]] (n. št.) je cesar [[Vespazijan]] Neviodunumu podelil mestne pravice in ga povzdignil v [[municipij]] s polnim imenom '''Municipium Flavium Latobicorum Neviodunum'''. Njegovemu razvoju je botrovala ugodna geografska lega na poti med [[Sisak|Siskom]] (tedaj ''[[Siscia]]'') in [[Ljubljana|Ljubljano]] (''[[Emona]]''), med katerima sta potekali tako cestna kot rečna trgovska pot. Neviodunum je postal pristanišče in pomembno trgovsko središče. Med [[arheologija|arheološkimi]] izkopaninami so bili najdeni tržni prostori in skladišče, opekarske in lončarske delavnice, kopališče, vodnjaki, stanovanjske stavbe z [[mozaik]]i, vodovod, [[hipokavst]]i (naprave za ogrevanje prostorov s toplim zrakom) ter številna grobišča. Njihova posebnost so ''hišaste [[žara|žare]]'' (v obliki hiš, pogosto s [[petelin]]om na strehi), ki izpričujejo o vplivu keltskih verovanj.
 
Kamniti stebri in tlorisi zgradb se nahajajo na prostem na obrobju naselja Drnovo, večina izkopanin pa se nahaja v slovenskih muzejih.