Paflagonija: Razlika med redakcijama

[[Slika:15th century map of Turkey region.jpg|thumb|right|300px|Zemljevid Male Azije iz 15. stoletja ]]'''Paflagonija''' ([[grščina|grško]]: ''Παφλαγονíα'' [[latinščina|latinsko]]: ''Paphlagonia'') je antična pokrajina na obali [[Črno morje|Črnega morja]] v osrednji severni [[Anatolija|Anatoliji]] med [[Bitinija|Bitinijo]] in [[Pont]]om. Od [[Frigija|Frigije]], kasnejše [[Frigija|Galatije]], je bila ločena z vzhodnim podaljškom Bitinijskega Olimpa. [[Strabon]] pravi, da je bila njena zahodna meja reka Partenij, vzhodna meja pa reka Halis.

Prvo znano naselje v Paflagoniji je bila [[Grki|grška kolonija]] [[Sinop]] na obali Črnega morja. V [[6. stoletje pr. n. št.|6. stoletju pr. n. št.]] je formalno spadala pod [[Lidija|Lidijo]], nato pa je bila del [[Perzijsko cesarstvo|Perzijskega cesarstva]]. V [[4. stoletje pr. n. št.|4. stoletju pr. n. št.]] je prišla pod oblast makedonskih kraljev. Po smrti [[Aleksander Makedonski|Aleksandra Velikega]] jo je skupaj s [[Kapadokija|Kapadokijo]] in Misijo dobil Eumen, a je kljub spremembi oblasti obdržala relativno samostojnost pod domačimi vladarji. Leta [[182 pr. n. št.]] je Morzij osvojil grško kolonijo Sinop in združil vsa paflagonska ozemlja, leta [[107. pr. n. št.]] pa je Pilemen Paflagonijo v oporoki zapustil [[pont]]skemu kralju Mitrijadu VI. Mitrijad si je nato Paflagonijo razdelil z bitinijskim kraljem Nikomedom III. Paflagonija je bila del Pontskega kraljestva do padca kralja Mitrijada leta [[65. pr. n. št.]].

Velik del ozemlja Paflagonije je gorat, doline pa so rodovitne in v njih dobro uspevajo lešniki in sadje, predvsem slive, češnje in hruške. Gore so gosto poraščene z gozdovi, v katerih je veliko zelenike. Obalo so že zelo zgodaj naselili [[Grki]]. Najbolj znano naselje je bil [[Sinop]], ki so gaustanovili Mileti okrog leta [[630 pr. n. št.]]. Amastris, ki je nekaj kilometrov oddaljen on reke Partenij, je postal pomemben kasneje med vladanjem makedonskih kraljev. Mesto Amis, je bilo Sinopova kolonija in je ležalo malo vzhodno od reke Halis. [[Strabon]] o njem pravi, da ne spada v ožjo Paflagonijo in da je velik rival starševskega mesta.