Paflagonija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Luckas-bot (pogovor | prispevki)
m r2.7.1) (robot Dodajanje: sr:Пафлагонија
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m slog AWB
Vrstica 1:
[[Slika:15th century map of Turkey region.jpg|thumb|right|300px|Zemljevid Male Azije iz 15. stoletja ]]'''Paflagonija''' ([[grščina|grško]]: ''Παφλαγονíα'' [[latinščina|latinsko]]: ''Paphlagonia'') je antična pokrajina na obali [[Črno morje|Črnega morja]] v osrednji severni [[Anatolija|Anatoliji]] med [[Bitinija|Bitinijo]] in [[Pont]]om. Od [[Frigija|Frigije]], kasnejše [[Frigija|Galatije]], je bila ločena z vzhodnim podaljškom Bitinijskega Olimpa. [[Strabon]] pravi, da je bila njena zahodna meja reka Partenij, vzhodna meja pa reka Halis.
 
== Zgodovina ==
Prvo znano naselje v Paflagoniji je bila [[Grki|grška kolonija]] [[Sinop]] na obali Črnega morja. V [[6. stoletje pr. n. št.|6. stoletju pr. n. št.]] je formalno spadala pod [[Lidija|Lidijo]], nato pa je bila del [[Perzijsko cesarstvo|Perzijskega cesarstva]]. V [[4. stoletje pr. n. št.|4. stoletju pr. n. št.]] je prišla pod oblast makedonskih kraljev. Po smrti [[Aleksander Makedonski|Aleksandra Velikega]] jo je skupaj s [[Kapadokija|Kapadokijo]] in Misijo dobil Eumen, a je kljub spremembi oblasti obdržala relativno samostojnost pod domačimi vladarji. Leta [[182 pr. n. št.]] je Morzij osvojil grško kolonijo Sinop in združil vsa paflagonska ozemlja, leta [[107. pr. n. št.]] pa je Pilemen Paflagonijo v oporoki zapustil [[pont]]skemu kralju Mitrijadu VI. Mitrijad si je nato Paflagonijo razdelil z bitinijskim kraljem Nikomedom III. Paflagonija je bila del Pontskega kraljestva do padca kralja Mitrijada leta [[65. pr. n. št.]].
 
V [[1. stoletje pr. n. št.|1. stoletju pr. n. št.]] so paflagonski domači vladarji (Kastor, Dejotar) priznali suverenost [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. Pompej je obalna področja Paflagonije in velik del [[Pont]]a pridružil rimski provinci Bitiniji, notranjost dežele pa je ostala v posesti lokalnih vladarjev, dokler ni njihova dinastija izumrla, potem pa je tudi to ozemlje postalo del Rimskega cesarstva. Ime Paflagonija se je ohranilo samo še med geografi, vendar njene meje, tako pravi Klavdij Ptolemej, niso bile jasno določene. Paflagonija se je kot samostojna provinca ponovno pojavila v [[5. stoletje|5. stoletju našega štetja]].
 
== Geografija ==
Velik del ozemlja Paflagonije je gorat, doline pa so rodovitne in v njih dobro uspevajo lešniki in sadje, predvsem slive, češnje in hruške. Gore so gosto poraščene z gozdovi, v katerih je veliko zelenike. Obalo so že zelo zgodaj naselili [[Grki]]. Najbolj znano naselje je bil [[Sinop]], ki so gaustanovili Mileti okrog leta [[630 pr. n. št.]]. Amastris, ki je nekaj kilometrov oddaljen on reke Partenij, je postal pomemben kasneje med vladanjem makedonskih kraljev. Mesto Amis, je bilo Sinopova kolonija in je ležalo malo vzhodno od reke Halis. [[Strabon]] o njem pravi, da ne spada v ožjo Paflagonijo in da je velik rival starševskega mesta.
 
Najpomebnejše mesto v notranjosti Paflagonije je bila Gangra, ki se je kasneje preimenovala v Germanikopol in je bila nekaj časa prestolnica pafagonskih kraljev. Mesto je stalo v bližini meje z [[Galatija|Galatijo]]. Drugo pomembno mesto je bilo Pompejopol v dolini reke Amnias. V bližini mesta so bili rudniki minerala, ki ga Strabon imenuje ''sandarake''. Mineral je rdeči [[arzen]] ali arzenov sulfid (realgar ali auripigment), ki so ga v velikih količinah izvažali iz Sinopa in so ga uporabljali kot barvilo.