Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis: Razlika med redakcijama

m
Cerkev je leta 1806 ponovno odprl [[Napoleon Bonaparte]], vendar so kraljevi ostanki bili puščeni v masovni grobnici. Po Napoleonovem izgonu na Elbo in začasni vrnitvi Burbonov na oblast so bila trupla Ludvika XVI., Marie Antoinette, kar je od njih ostalo, bila prenešena v kripto. Leta 1817 je bila odprta masovna grobnica, vendar je bilo nemogoče določiti niti enega njihovega ostanka, zato so bili vsi skupaj položeni v osuarij kripte sv. Denisa, za dvema marmornatima ploščama z imeni več sto članov francoskih dinastij, ki so si sledili po vrstnem redu.
 
Kralj [[Ludvik XVIII. Francoski]] je bil po smrti leta 1824 pokopan na sredo kripte, v bližini grobnice Ludvika XVI. in njegove žene. Krste njihovih naslednikov, umrlih do 1830, so bile prav tako položene v grobnico. Vrnjeni so bili tudi spomeniki, odnešeni v Muzej francoskih spomenikov. Truplo [[Ludvik VII.|Ludvika VII.]], ki je bil pokopan v opatiji pri Saint-Pontu in katerega grob je ostal nedotaknjen, je bilo tudi prišeno v Saint-Denis ter pokopano v kripto. V letu 2004 je bilo mumificirano srce dauphina - otroka, ki naj bi bil Ludvik XVII., zapečateno v steno kripte.
 
Cerkev je bila zgrajena v karolinškem obdobju oziroma je bila dokončana l.775. [[Opat Suger]] jo je v 12. stoletju prenovil. Njegova želja je bila namreč ta, da bi postala tudi bazilika Saint-Denis pomembna romarska postojanka, kot so bile tedaj [[Jeruzalem]], [[Rim]] in [[Santiago de Compostela]]. Za prenovo cerkve je sam Suger poiskal material, tak primer so bili stebri, ki jih je prinesel iz Dioklecijanovih term v Rimu.
360.301

urejanje