Apolon in Dafne: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m slog |
m pnp AWB |
||
Vrstica 31:
Kipi z motivom Apolona in Dafne so bile priljubljene že v antiki, v 17. stoletju pa je antični motiv Dafnine preobrazbe v lovor upodobil [[Avstrija|avstrijski]] kipar Jakob Auer.
Kipa, ki uprizarjata bežečo nimfo in Apolona, sta okrog leta 1714 izklesala brata Nicolas in Guillaume Coustou. Kipa sta bila prvotno namenjena [[Ludvik XVI. Francoski|Ludviku XVI.]], zdaj pa ju hranijo v [[Louvre|Louvru]]. Med najlepše kiparske upodobitve tega mita pa sodi baročni [[marmor]]nati [[kip]] Apolona in Dafne, ki ga je med letoma 1622 in 1625 izklesal [[Gian Lorenzo Bernini]].<ref>Galleria Borghese, Rim: http://www.galleriaborghese.it/borghese/it/dafne.htm</ref>
Motiv Apolona in Dafne pa je pustil svoj pečat tudi v glasbi. Tako je nemški skladatelj [[Händel]] napisal [[opera|opero]] ''Apolon in Dafna'', leta 1938 [[Richard Strauss]] ustvaril opero ''Dafne''. Zgodbo Apolona in Dafne pa skozi glasbo predstvalja [[Tajvan]]ska ženska glasbena skupina S.H.E., in sicer v pesmi ''Dafne ali Lovorjeva boginja''.
== Zanimivosti ==
=== Lovor kot simbol pesništva ===
Dafna pomeni v grščini lovor, ki je veljal za Apolonu posvečeno drevo. Že pri [[Heziod]]u je bil lovor simbol [[pesništvo|pesništva]], vsevednosti in [[prerok|preroštva]]. Ravno te lastnosti pa so pripisane bogu Apolonu. Heziod v Teogoniji pripoveduje, kako so mu [[muza|muze]] naročile, naj odtrga vejico lovora, v katerega so vdahnile božansko pesniško govorico in mu dale vednost o preteklih in prihodnjih dogodkih.<ref>Ovidij, Naso, P. (1977): ''Metamorfoze, Izbor.'' Str. 120.</ref>
| |||