Gregorijanska reforma: Razlika med redakcijama

m
brez povzetka urejanja
m (slog AWB)
m
'''Clunyjska reforma''' je vrsta reformnih ukrepov, ki jih je začel [[papež Gregor VII.]] in njegov krog, zbran v [[papeška kurija|papeški kuriji]], okrog 1050-1080, ki so zadevali neodvisnost duhovnikov in obnovo njihove moralne integritete.
 
Kljub temu, da je cerkev reforme predstavljala kot obnovo, gre v resnici za pravo revolucijo. Pravice, ki jih je papež zahteval zase, je zbral v buli [[Dictatus papae]] iz leta 1075, drugi pomemben reformni dokument pa je bula [[Libertas ecclesiae]]. Glavni poudarki reforme so bile uredbe glede papeških volitev iz leta 1059, uredbe glede [[simonija|simonije]], to je kupovanja cerkvenih služb, potrditev pa so dosegle z veličastno zmago cerkve med [[investiturni boj|investiturnimi boji]]. V čas reform spada tudi kanonizacija cerkvenega prava. Najpomebnejši predstavnik reform je bil papež [[papež Gregor VII]].
 
Reforme so temeljile na prepričanju, da je Cerkev ustanovil [[Bog]] ter ji zaupal nalogo, naj združi vse človeštvo v skupnost, ki ji bo vladala božja volja. Ker je [[cerkev (organizacija)|Cerkev]] božja ustanova, naj bi imela oblast nad vsemi drugimi ustanovami, zlasti pa nad državo. Po tem prepričanju je [[papež]] vrhovni oblastnik na zemlji, ki je podrejen samo Bogu. Vsaka neposlušnost papežu naj bi predstavljala tudi neposlušnost Bogu. Zahteva reform je bila tudi podreditev dotlej v veliki meri neodvisnih [[škof]]ov centralni papeževi oblasti v Rimu. Le-to je bilo doseženo z velikimi napori ob hudemu odporu škofov. Papež se je razglasil za absolutnega poglavarja Cerkve, ki ga nima nihče pravice obsoditi, prav tako pa se je razglasil tudi za nezmotljivega.
*[[Konstantinova darovnica]]
 
{{reli-stub}}
{{hist-stub}}
[[Kategorija:Krščanstvo]]
 
360.301

urejanje