'''Stoicízem''' je smer [[helenistična filozofija|helenistične filozofije]], ki jo je ustanovil [[Zenon iz Kitija|Zenon Kitijski]] v [[Atene|Atenah]] v zgodnjem [[3. stoletje pr. n. št.|3. stoletju pr. n. št.]]. Izkazala se je za priljubljeno in stanovitno [[filozofija|filozofijo]] ter imela pristaše po vsej [[Grčija|Grčiji]] in [[Rimski imperij|Rimskem imperiju]] od njene ustanovitve pa vse dokler niso po ukazu cesarja [[Justinijan I.|Justinijana I.]] leta [[529]] zaprli vse filozofske šole, ki se niso skladale s [[krščanstvo|krščansko]] vero. Osrednja stoicistična doktrina se ukvarja s kozmičnim [[determinizem|determinizmom]] in človeško svobodo, ter prepričanjem, da je vrlina ohranjati [[volja (filozofija)|voljo]], ki je v soglasju z [[narava|naravo]].
