Športno jadranje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m pp AWB
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m slog AWB
Vrstica 27:
 
S krmilom usmerjamo barko. Krmila so se razvijala vzporedno z barkami. Z navadnimi palicami so krmarili vse do prvih civilizacij, ko so izumili vesla. Ta so se obdržala vse do srednjega veka, ko so iz Kitajske prinesli v Evropo prva krmila. Ta so bila še zelo preprosta, a so se zelo hitro razvijala vse do današnje stopnje.
 
 
'''Stabilizator - kobilica (pina):'''
 
Kobilica ima dvojno vlogo, barki zagotavlja stabilnost v močnem vetru (da je ne premetava) in lažjo vodljivost. Kobilice so nastale zelo pozno. Naprej se je pojavil gredelj, predhodnik kobilice, kateri je zagotavljal večjo trdnost in stabilnost ladji. Ampak tudi tega so izumili šele Feničani v prvem tisočletju pr. n.š št. Kobilice takšne kot poznamo danes pa so nastale šele v 19. Stol.
Jadra:
 
Vrstica 40 ⟶ 39:
 
Na čisto vsaki jadrnici lahko najdemo jambor, saj brez njega jadra sploh ne bi stala. Prvi jambori so se morali pojaviti skupaj z prvimi jadri. To so bila samo navpično postavljena debla. Z nekaj inovacijami so to ostala vse do poznega 19. Stol. Takrat so se pojavili prvi železni jambori, ampak se niso obnesli. Toda takrat so začeli parniki izpodrivati kliperje in galeje in s tem se je začel zaton velikih jadrnic. Z njihovim zatonom pa so se pojavile manjše jadrnice, namenjene izključno zabavi in kasneje tudi tekmovanjem. Seveda so kasneje začeli izboljševati opremo in tako so se kmalu pojavili prvi votli jekleni jambori. Po 2. Svet. Vojni pa so naredili tudi prve aluminijaste in od začetka devetdesetih pa tudi jambore iz ogljikovih vlaken. V tem odstavku sem zanemaril razvoj buma, ampak ta se je razvijal enako kot jambor.
 
 
'''Vrvi s škripci:'''
Vrstica 55 ⟶ 53:
 
Pravila vožnje jadrnice
 
 
'''Vozli:'''
Vrstica 75 ⟶ 72:
'''5. OSMICA:'''
Zaveže se jo na koncu vsake vrvi tako, da se vrv ne more izmuzniti iz škripcev.
 
 
'''Veter:'''
Vrstica 110 ⟶ 106:
 
Jadrnico lahko vozimo glede na veter v več smeri. Pri jadranju se ne uporablja izraza zavij levo, zavij desno, ampak zavij gor, zavij dol. Zavij gor pomeni zavij-obrni proti vetru, zavij dol pa pojdi stran od smeri vetra.
 
 
'''ORZA:'''
Vrstica 127 ⟶ 122:
'''1. KRMILO:'''
Krmilo služi ohranjanju in spreminjanju smeri vožnje. Razdelimo ga na tri dele, na list, rudo in podaljšek.
 
 
'''a) List'''
Vrstica 136 ⟶ 130:
 
'''c) Podaljšek:'''
Podaljšek je aluminijasta palica, dolga med 60-120 60–120 cm (posebne jadrnice imajo dolge tudi čez 2m). Pritrjen je na konec rude z posebej oblikovano gumo tako, da je dovolj gibljiv da se obrača v vse smeri. Služi pa predvsem lažjemu vodenju jadrnice.
 
Z krmilom določamo smer vožnje tako, da ga odrinemo od sebe (jadrnica zavije proti vetru) ali pa ga povlečemo k sebi (jadrnica zavije proč od vetra) (pri tem mislim samo na podaljšek in ne na celo krmilo).
Vrstica 147 ⟶ 141:
 
Jadro je motor jadrnice. Sodobna jadra so narejena iz posebnih materialov, ki se ne raztegnejo in so izredno lahki. Danes so jadra že tako razvita, da lahko celo spreminjajo obliko glede na to kam vozijo. Vsako smer vožnje in spreminjanje jadra bom opisal posebej:
 
 
'''1. Orza:'''
 
Jadrnica lahko vozi v orzo samo zaradi posebne oblike jadra. V orzo je jadro oblikovano kot navpično obrnjeno letalsko krilo in tako kot pri krilu pride tudi pri jadru do nihanj v pritisku in zaradi tega jadrnica premika naprej. Obliko jadra pa kontroliramo tako, da njegovo vodoravno krivuljo ob majhnem vetru večamo, ob močnejšem pa manjšamo.
 
 
'''2. Mezanave in krma:'''