Bibavica: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 95.176.184.172 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Luckas-bot
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m slovnica AWB
Vrstica 14:
Izguba vrtilne energije Zemlje, zaradi vpliva bibavice ter gravitacijskega vpliva deformacije le-te, povzroča upočasnitev vrtenja Zemlje in povečuje [[razdalja|oddaljenost]] [[Luna|Lune]].
 
Največja amplituda je izmerjena v [[Zaliv Fundy|zalivu Fundy]] ({{koordinate DM|45|00|N|65|48|W}}) v [[Kanada|Kanadi]], kjer doseže med 15-2015–20 m, v [[Evropa|Evropi]] v izlivu reke [[Severn]] v [[Anglija|Angliji]], kjer doseže 13-1613–16 m, v zalivu [[Saint-Malo]] ([[Francija]]) pa 12-1612–16 m. Na [[Jadran]]u pa je največja amplituda 60  cm, v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]].
 
== Izrazoslovje ==
Vrstica 42:
Ker je [[zemljina skorja]] trdna, in se premika z vsem kar vsebuje, se premika, kot eno telo, kar lahko predstavimo z neko silo, ki deluje v središču Zemlje. Voda na površju, pa se lahko prosto giblje, seveda pod vplivom sil, ki delujejo na njene delčke. Nastane razlika sil, ki delujejo na center in površje Zemlje, kar imenujemo silo bibavice.
 
V točki, točno »pod« Luno (sub-lunarna točka), je voda bližje, kot pa center Zemlje, torej privlači vodo bolj in zato se dviguje, medtem ko pa na drugi strani, privlači Zemljo bolj kot vodo, zato se voda ravno tako dvigne. Ob tako imenovanih straneh, pa [[rezultanta]] sil deluje proti centru Zemlje. Nekje pri 55° [[orbitalna ravnina|orbitalne ravnine]] obstaja točka, kjer je sila plime in oseke tangencialna zemljinemu površju. Te (tangencialne) komponente največ prispevajo k bibavici. Dejanske sile, ki delujejo na delčke tekočine so reda velikosti desetinko miljonamilijona gravitacijske sile Zemlje.
 
=== Amplituda in časovni cikel ===
 
Ker se Zemlja zavrti relativno na Luno v [[lunarni dan|lunarnem dnevu]] (24 ur, 48 minut), potujeta izbočitvi z enako hitrostjo, kar povzroča eno visoko plimo v časovnem razdobju 12 ur in 24 minut. Teoretična amplituda ''oceanske bibavice'', pri vplivu Lune, je 54  cm v najvišji točki. To amplitudo bi dosegla bibavica, če bi ne bilo kopna in se Zemlja ne bi vrtela.
 
Sonce ravno tako prispeva k bibavici, pri tem pa je njegov prispevek 25  cm oz. 46% Luninega prispevka, njegov cikel pa 12 ur.
 
Pri najvišji plimi, kjer se [[efekt]]a združita, bi teoretično dosegla amplituda 79  cm, pri najnižji oseki pa 29  cm.
 
Prave amplitude odstopajo od zgoraj opisanega zaradi [[topografija|topografije]], pa tudi zaradi naravne periode oceanov, pri tem pa je magnituda istega reda velikosti kot perioda rotacije 30 ur (zaradi primerjave, naravna perioda nihanja Zemljine skorje je približno 57 minut). To pomeni, če bi Luna naenkrat izginila (ne bi več vplivala na bibavico), bi gladina oceanov nihala v periodi 30 ur.
 
Razdalja med Zemljo in Soncem variira, ker orbita, po kateri se giblje Zemlja ni popoln krog temveč [[elipsa]]. To povzroča variacijo sile in teoretične amplitude za približno ±18% pri vplivu Lune in ±5% vplivu Sonca. Če bi bila oba v najbližji poziciji, bi teoretično dobili 93  cm veliko amplitudo.
 
=== Časovni zamik ===
Vrstica 72:
Jasno je, da se nič ne začne premikati navzgor, če na njega deluje tako majhna sila. Namesto tega se spremeni statični pritisk v tekočini oz. na gladini in blizu le te, ta pa povzroči tok v tekočini, dokler se pritisk ne izravna.
 
Sekundarni vpliv povzročijo zastoji oz. prepreke, ki nastanejo ob različno razčlenjeni obali, in tako namesto amplitude 60  cm dobimo celo 12 m veliko amplitudo.
 
Razlika v pritisku vpliva, ne le na tokove materiala v oceanih, temveč tudi v notranjosti Zemlje. Efekt toka materiala v Zemlji, povzročenega s silami bibavice, ravno tako vpliva na njeno elektromagnetno polje. Bibavica v notranjosti Zemlje povzroča (seizmične) valova, ki pa so merljivi.