Finska je bila že od nekdaj prizorišče rusko-[[Švedska|švedskega]] tekmovanja. Do leta [[1809]] je Finski vladala Švedska, nato pa so jo prepustili Rusiji. Še posebej je bilo sporno območje zahodne [[Karelija|Karelije]], ki je imela popolnoma drugačno zgodovino od ostale Finske. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], v kateri se je Finska osamosvojila od Rusije, so bili odnosi med državama skrajno napeti. Leta [[1932]] je bil med Finsko in Sovjetsko Zvezo (SZ) podpisan sporazum o nenapadanju, ki je bil nato obnovljen leta [[1934]], vendar ga je SZ pogostokrat namerno kršila. Ob vzponu nacistične [[NemčijaTretji rajh|Nemčije]] se je Stalin bal, da bo Nemčija zasedla Finsko in tako ogrozila [[Leningrad]]. [[23. avgust]]a [[1939]] je bil med SZ in Nemčijo podpisan sporazum o nenapadanju, ta je med drugim določal, da Finska spada v interesno območje SZ. Sporazum je tako dal SZ proste roke da ukrepa zoper Finske. [[Jesen]]i leta [[1939]] je SZ od Finske zahtevala, da se ta umakne 20–25 km od meje med državama ter ji za 30 let v upravljanje prepusti [[polotok]] Hanko. V zameno bi SZ Finski prepustila velik del Karelije. Finska zahteve SZ zavrne, zato SZ poseže po ostrejših ukrepih. [[26. november|26. novembra]] sovjetsko [[topništvo]] obstreljuje lastne čete, pri čemer umreta 2 vojaka in en častnik rdeče armade, SZ za ta incident obtoži Finsko. Da bi državi spor zgladili, SZ zahteva opravičilo in premik mej med državama za 20–25 km. Finska zanika kakršno koli vpletenost v ta incident in zahtevo na veliko presenečenje SZ zavrne, SZ to izkoristi in razdre sporazum o nenapadanju in tako se začne vojna.
