Benediktinci: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp |
m slog |
||
Vrstica 4:
Žensko veja reda [[benediktinke]], je ob nastanku benediktincev ustanovila [[sv. Sholastika]], Benediktova sestra.
Prvotno so bile benediktinske [[opatija|opatije]] samostojne
V zgodovini so imeli okoli 37000 samostanov in je iz njihovih vrst izšlo 40 papežev. V 20. stoletju je ostalo okoli 170 moških in 300 ženskih samostanov tega reda. Danes so razširjeni po [[Evropa|Evropi]], [[ Amerika|Ameriki]], [[Afrika|vzhodni Afriki]] in [Južna Koreja|Južni Koreji].
V Sloveniji bližnjih deželah so imeli več opatij v [[Furlanija|Furlaniji]] in na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Benediktinci iz [[Salzburg]]a so pod vodstvom [[škof]]a [[sv. Modest|sv. Modesta]] misijonarili v [[Karantanija|Karantaniji]].
Benediktinci so imeli [[prior]]ate v [[Ankaran|Valdoltri]] (1072), [[Benedikt v Slovenskih goricah|sv. Benediktu v Slovenskih goricah]], [[Monošter|Monoštru]] in [[Gornji Grad|Gornjem Gradu]]. Do leta 1945 je deloval Priorat Maribor (Vetrinjski dvorec) in do leta [[1946]] je deloval [[Benediktinski samostan Krog|benediktinski samostan Krog]] pri [[Sečovlje|Sečovljah]]. Leta 2008 je bil ponovno oživljen Priorat Maribor, sedaj Benediktinski priorat sv. Cirila in Metoda s sedežem v Limbušu.
|