'''Galicija''' ({{jezik-pl|Halicz}}, [[ukrajinščina|ukrajinsko]] Галичина) je stara [[poljska]] [[pokrajina]] na [[sever]]nih obronkih [[Karpati|Karpatov]] in [[Beskidi|Beskidov]], ki se razprostira v [[Poljska|Poljsko]] in [[Ukrajina|Ukrajino]].
Galicija meri 79.215 km² in šteje preko 11 milionovmilijonov prebivalcev, predvsem [[Poljaki|Poljakov]], [[Ukrajinci|Ukrajincev]], [[Judi|Judov]] in drugih. Na zahodu Galicijo omejuje zgornji tok [[reka|reke]] [[Visla|Visle]], proti vzhodu pa polagoma prehaja v Ukrajino in [[Bukovina|Bukovino]]. Reka [[San]] jo deli na ''zahodno Galicijo'', ki sodi k Poljski in na ''vzhodno Galicijo'', ki sodi k Ukrajini. Glavne reke so: gornji tokovi Visle, [[Bug]]a, [[Dnester|Dnestra]] in [[Prut]]a. V tej prehodni pokrajini med »Zahodom« in »Vzhodom« stojijo [[zgodovina|zgodovinsko]] pomembna [[mesto|mesta]], kot so: [[Krakov]], [[Lvov]] (Lviv), [[Przemysl]] in [[Tarnow]].
[[Slovani]] so se v Galiciji pričeli naseljevati med 5. in 6. stoletjem. Od 10. do 14. st.stoletja so zaradi nasprotij potekali boji med poljskimi in [[Kijev|kijevskimi]] [[knez]]i. Leta 1386 je Galicija pripadala Poljski, 1772, po prvi delitvi Poljske med [[Ruski imperij|Rusijo]], [[Habsburška monarhija|Avstrijo]] in [[Prusija|Prusijo]] pa preide v posest Avstrije, vse do leta 1918, z imenom ''Galicija in Lodomerija''. Leta 1918 je znova prešla v obnovljeno Poljsko. Ko so Vzhodno Galicijo 1. novembra 1939 priključili k [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]], je postala del [[Ukrajinska SSR|Ukrajinske SSR]] z glavnim mestom Lvovom.
