Wikipedija

Rimski senat: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
360.301 urejanje
m slog AWB
Vrstica 6:
 
Vendar za razliko od [[senata republike]], [[senat imperija]] ni bil politično neodvisen. Z izgubo neodvisnosti od [[cesar]]ja, je izgubil svoj ugled in posledično veliko svoje moči. Po [[ustavnih reformah]] cesarja [[Dioklecian]]a, je senat postal politično nepomemben in si ni nikoli več povrnil moči, ki jo je nekoč imel. Ko je bil sedež [[vlade]] prenesen ven iz Rima, se je senat zmanjšal v [[občinski organ]]. Ta slika se je še okrepila, ko je cesar [[Constantin I.]] (Constantine I.) ustvaril dodaten senat v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]] (Bizanc). Po padcu [[Zahodno Rimskega Cesarstva]] leta 476, je senat nekaj časa deloval pod [[barbari|barbarskimi]] pravili, dokler se ni pod vladanjem [[Justinijana I.]] (Justinian I.) obnovil po [[rekonkvisti]] v kateri je sodelovala velika večina držav Zahodno Rimskega Cesarstva, in deloval dokler ni dokončno izginil. Vendar je vzhodni senat preživel v Konstantinoplu (Bizanc), dokler ni stara institucija končno izginila tudi tam.
 
 
'''Senat Rimskega kraljestva'''
Senat Rimskega kraljestva je bil politična intstitucija v starem Rismkem kraljestvu. Beseda senat izhaja iz [[latinščina|latinske]] besede senex, ki pomeni »starešine«; beseda thus pa pomeni » zbor starešin«. Prazgodgovinski Indo-Evropejci, ki so se nastanili v Italiji v stoletjih pred legendarnim odkritjem Rima leta 753pr. n. št., so se združevali v [[pleme|plemenske]]nske skupnosti, in te skupnosti so pogosto sestavljale zbor [[aristokrati|aristokratskih]] plemenskih starešin. Zgodnje Rimska družina se je imenovala gens ali »klan«, in vsak klan je bil združba družin, v okviru skupnega življenja moškega patriarha, ki se je imenoval pater ( Latinska beseda za »oče«).
 
Ko so se zgodnje Rimske družine začele združevati za izoblikovati skupno skupnost, so patri iz vodilnih klanov bili izbrani v zavezniški svet starešin (ki naj bi postal Rimski Senat ). Čez nekaj časa, so patri prišli do spoznanja da potrebujejo enega samega voditelja, in tako so izbrali kralja (rex), in nanj so prenesli vse svoje [[suverenost|suverene]] moči. Ko je kralj umrl, se je ta suverena moč, normalno vrnila nazaj k patrom.
Vrstica 16 ⟶ 15:
 
Senat Rimskega Kraljestva je imel tri glavne odgovornosti : Deloval je kot končni organ izvršilne oblasti, bil je svetovalni svet za kralja, in deloval je kot zakonodajni organ v dogovoru z prebivalci Rima. Med leti [[monarhija|monarhije]] je bila senatova poglavitna funkcija izbira novih kraljev. Medtem ko je bil kralj tehnično gledano izvoljen s strani ljudstva, je bil dejansko izbran s strani senata. Doba med smrtjo enega kralja in izvolitvijo novega, se je imenovala interregnum, v tem času je Interrex nominiral kandidata, ki bi zamenjal kralja. Za tem, ko je senat dal svojo začetno odobritev za kandidata, je bil formalno izbran s strani ljudstva, in potem dobil senatovo zadnjo potrditev. Senatova najbolj pomembna naloga po izvolitvi je bila svetovanje kralju, in medtem ko bi kralj prezrl vsak nasvet, ki mu je bil ponujen s strani senata, bi senatov naraščajoč ugled pomagal k temu, da bi bilo podan nasvet vedno težje ignorirati. Tehnično bi lahko senat tudi sprejel nove zakone, čeprav bi bilo napačno videti senatov dekret kot »[[zakonodaja|zakonodajo]]« v današnjem smislu besede. Samo kralj bi lahko podal odlok za novo zakonodajo, čeprav je pogosto vpletel v proces tako senat kot ljudsko skupščino.
 
 
'''Senat Rimske Republike'''
Senat Rimske republike je bil politična institucija v staro Rimski republiki. Senat je nadziral [[sodnik|sodnike]]e, še posebej Rimske [[konzul|konzule]]e (glavne sodnike) pri pregonu vojaških konfliktov. Senat je imel tudi velikansko stopnjo moči nad civilno vlado v Rimu. To še zlasti velja v zvezi z njegovim upravljanjem državnih financ, saj je bil edini ki je lahko razpršil javna sredstva iz [[državna blagajna|državne blagajne]]. Poleg tega je senat sprejel odloke imenovane »senatus consultum«, ki v bistvu omogočajo senatu da daje nasvete sodnikom. Medtem ko tehnično gledano teh dekretov ni bilo nujno potrebno upoštevati, so v praksi običajno jih. Če je »senatus consultum« prišel navzkriž z zakonom (lex) katere je sprejela skupščina, je zakon razveljavil »senatus consultum«, ker je imel »senatus consultum« svojo avtoriteto, ki je temeljila na precedensu in ne v [[zakon|zakonu]]u. » Senatus consultum«, kakorkoli, bi lahko služil za razlago zakona. V sili je lahko senat dovolil imenovanje diktatorja. Zadnji [[diktatura|diktator]] je bil imenovan leta 202 pr. n. št. Po tem letu se je senat v sili odzval s sprejetjem »senatus consultum ultimum« (»končni odlok senata«), ki je prekinil civilno vlado in razglasil nekaj podobnega vojnemu pravu. Izvolitev v sodni urad je imelo za posledico avtomatično članstvo v senatu. Medtem ko so lahko zasedanja senata potekala tako znotraj kot zunaj formalnih meja mesta (pomerium), ni smelo nobeno zasedanje potekati od mesta oddaljeno več kot eno miljo. Senat je deloval pod različnimi verskimi omejitvami. Na primer, pred začetkom vsakega zasedanja (srečanja), je bilo izvedeno žrtvovanje bogovom, in iskanje božanskega omena. Etnične zahteve senatorjev so bile pomembne. Senatorji niso smeli izdajati bančnih ali kakršnih koli javnih naročil. Niso smeli imeti lastne ladje, ki je bila dovolj velika za trgovanje z zunanjim svetom, ravno tako niso smeli zapustiti [[Italija|Italije]] brez dovoljenja senata. In ker niso bili plačani, so običajno posamezniki želeli postati senatorji le če so bili denarno neodvisni.
 
 
 
 
[[Kategorija:Antični Rim]]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Rimski_senat«