Redakcija: 18:04, 22. marec 2010 uredi Toma.sustar (pogovor \| prispevki) 11 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 18:05, 21. februar 2011 uredi razveljavi Klemen Kocjancic (pogovor \| prispevki) 360.301 urejanje m slog AWB Novejše urejanje →
Vrstica 5: DEZIS - meriti Osnovna naloga geodezije je izmera [[Zemlja\|Zemeljskega]] površja in pravilen prikaz le-tega na [[načrt~~\|načrtih~~]]ih in [[karta~~\|kartah~~]]h. Geodezija je tudi nepogrešljiva pri tehničnih delih, kot so zakoličevanje stavb, trasiranje cest in železnic, urbanizacija in upravljanje s prostorom itd. Za izmero terena in določitev položaja točk na Zemeljskem površju uporabljamo [[koordinatni sistem\|koordinatne sisteme]]. Poznamo: Vrstica 11: -prostorske koordinatne sisteme, drugače imenovani tudi polarni (geografski koordinatni sistem, WGS 84) -ravninske koordinatne sisteme, drugače imenovani tudi pravokotni([[Gauss-Krüeger~~\|Gauss-Krüegerjev~~]]jev koordinatni sistem, [[UTM]] itd.) V geodeziji za prikaz terena na načrtu uporabljamo različne projekcije: Vrstica 23: -Gauss-Krüegerjeva projekcija Prvi začetki geodezije segajo približno v leto 2000 pr. n. št. Sprva so [[Babilon~~\|Babilonci~~]]ci, [[Egipt\|Egipčani]] in [[Arabci]] domnevali, da je Zemlja ravna ploskev. V času helenistične [[Grčija\|Grčije]] pa znanstveniki ([[Aristotel]], [[Eratosten]]) spoznajo, da je [[Zemlja]] okrogla. Eratosten je bil tudi prvi, ki je z domiselno metodo razlik kotov vpadnih sončnih žarkov v [[Asuan~~\|Asuanu~~]]u in [[Aleksandrija\|Aleksandrij]]i izmeril obseg Zemlje (5000 stadijev), kar je za neverjetno natančno. V 17. stoletju sta Anglež [[Newton]] in Nizozemec [[Hygens]] postavila hipotezo, da ima Zemlja zaradi gravitacijske in centrifugalne sile obliko rotacijskega [[elipsoida]]. Moderna geodezija se je začela razvijati v 18. stoletju. Mnogi matematiki, geografi, astronomi in celo vojaški inženirji so v tem času bistveno izboljšali geodetske inštrumente (Zeiss, Reichenbach, Kepler itd.) V geodeziji uporabljamo različna orodja. Za signalizacijo točk nam služijo trasirke (navadno kovinske palice z izmenjujočo rdečo-belo barvo), za merjenje kotov uporabljamo [[teodolit]] (lahko tudi [[tahimeter]]), za merjenje višinskih razlik [[nivelir]] in [[lata]] (navadno s [[centimeter~~\|centimetersko~~]]sko razdelbo), za merjenje dolžin uporabljamo [[merski trak]], optične in laserske razdaljemere. Ena najbolj priročnih oblik klasičnega pridobivanja koordinat je tahimetrija (inštrument tahimeter in lata ali pa elektronski tahimeter in prizma). S to metodo lahko iz enega stojišča pridobimo vse 3 prostorske [[koordinate]] X,Y,H. Vrstica 49: Velik napredek predstavlja vse bolj izboljšana [[GPS]] tehnologija, ki je zelo hitra in priročna, a za določanje preciznih koordinat in dolžin, uporabljamo elektronske teodolite in laserske razdaljemere. Danes vemo da ima [[Zemlja]] obliko [[geoid~~\|geoida~~]]a, telesa podobnega rotacijskemu elipsoiu, vendar je telo nepravilne oblike (deformiran). Geoid je ploskev, ki je v vsaki svoji točki pravokotna na vektor sile teže in sovpada s srednjim nivojem morske gladine. Ta oblika je v matematiki nedefinirana in njenih dimenzij ni mogoče neposredno računati, zato se ta oblika, pri obdelavi podatkov, prenaša na elipsoid, kateremu lahko z matematičnimi operacijamo določamo dimenzije.▼ ▲Danes vemo da ima [[Zemlja]] obliko [[geoid\|geoida]], telesa podobnega rotacijskemu elipsoiu, vendar je telo nepravilne oblike (deformiran). Geoid je ploskev, ki je v vsaki svoji točki pravokotna na vektor sile teže in sovpada s srednjim nivojem morske gladine. Ta oblika je v matematiki nedefinirana in njenih dimenzij ni mogoče neposredno računati, zato se ta oblika, pri obdelavi podatkov, prenaša na elipsoid, kateremu lahko z matematičnimi operacijamo določamo dimenzije. {{Wikislovar\|geodezija\|Geodezija}}

Geodezija: Razlika med redakcijama