Geodezija: Razlika med redakcijama

odstranjenih 58 zlogov ,  pred 11 leti
m
slog AWB
Brez povzetka urejanja
m (slog AWB)
DEZIS - meriti
 
Osnovna naloga geodezije je izmera [[Zemlja|Zemeljskega]] površja in pravilen prikaz le-tega na [[načrt|načrtih]]ih in [[karta|kartah]]h.
Geodezija je tudi nepogrešljiva pri tehničnih delih, kot so zakoličevanje stavb, trasiranje cest in železnic, urbanizacija in upravljanje s prostorom itd.
Za izmero terena in določitev položaja točk na Zemeljskem površju uporabljamo [[koordinatni sistem|koordinatne sisteme]]. Poznamo:
-prostorske koordinatne sisteme, drugače imenovani tudi polarni (geografski koordinatni sistem, WGS 84)
 
-ravninske koordinatne sisteme, drugače imenovani tudi pravokotni([[Gauss-Krüeger|Gauss-Krüegerjev]]jev koordinatni sistem, [[UTM]] itd.)
 
V geodeziji za prikaz terena na načrtu uporabljamo različne projekcije:
-Gauss-Krüegerjeva projekcija
 
Prvi začetki geodezije segajo približno v leto 2000 pr. n. št. Sprva so [[Babilon|Babilonci]]ci, [[Egipt|Egipčani]] in [[Arabci]] domnevali, da je Zemlja ravna ploskev. V času helenistične [[Grčija|Grčije]] pa znanstveniki ([[Aristotel]], [[Eratosten]]) spoznajo, da je [[Zemlja]] okrogla. Eratosten je bil tudi prvi, ki je z domiselno metodo razlik kotov vpadnih sončnih žarkov v [[Asuan|Asuanu]]u in [[Aleksandrija|Aleksandrij]]i izmeril obseg Zemlje (5000 stadijev), kar je za neverjetno natančno.
V 17. stoletju sta Anglež [[Newton]] in Nizozemec [[Hygens]] postavila hipotezo, da ima Zemlja zaradi gravitacijske in centrifugalne sile obliko rotacijskega [[elipsoida]].
Moderna geodezija se je začela razvijati v 18. stoletju. Mnogi matematiki, geografi, astronomi in celo vojaški inženirji so v tem času bistveno izboljšali geodetske inštrumente (Zeiss, Reichenbach, Kepler itd.)
 
V geodeziji uporabljamo različna orodja. Za signalizacijo točk nam služijo trasirke (navadno kovinske palice z izmenjujočo rdečo-belo barvo), za merjenje kotov uporabljamo [[teodolit]] (lahko tudi [[tahimeter]]), za merjenje višinskih razlik [[nivelir]] in [[lata]] (navadno s [[centimeter|centimetersko]]sko razdelbo), za merjenje dolžin uporabljamo [[merski trak]], optične in laserske razdaljemere. Ena najbolj priročnih oblik klasičnega pridobivanja koordinat je tahimetrija (inštrument tahimeter in lata ali pa elektronski tahimeter in prizma).
S to metodo lahko iz enega stojišča pridobimo vse 3 prostorske [[koordinate]] X,Y,H.
 
Velik napredek predstavlja vse bolj izboljšana [[GPS]] tehnologija, ki je zelo hitra in priročna, a za določanje preciznih koordinat in dolžin, uporabljamo elektronske teodolite in laserske razdaljemere.
 
Danes vemo da ima [[Zemlja]] obliko [[geoid|geoida]]a, telesa podobnega rotacijskemu elipsoiu, vendar je telo nepravilne oblike (deformiran). Geoid je ploskev, ki je v vsaki svoji točki pravokotna na vektor sile teže in sovpada s srednjim nivojem morske gladine. Ta oblika je v matematiki nedefinirana in njenih dimenzij ni mogoče neposredno računati, zato se ta oblika, pri obdelavi podatkov, prenaša na elipsoid, kateremu lahko z matematičnimi operacijamo določamo dimenzije.
 
Danes vemo da ima [[Zemlja]] obliko [[geoid|geoida]], telesa podobnega rotacijskemu elipsoiu, vendar je telo nepravilne oblike (deformiran). Geoid je ploskev, ki je v vsaki svoji točki pravokotna na vektor sile teže in sovpada s srednjim nivojem morske gladine. Ta oblika je v matematiki nedefinirana in njenih dimenzij ni mogoče neposredno računati, zato se ta oblika, pri obdelavi podatkov, prenaša na elipsoid, kateremu lahko z matematičnimi operacijamo določamo dimenzije.
 
{{Wikislovar|geodezija|Geodezija}}
360.301

urejanje