Celovška cesta: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Smihael (pogovor | prispevki)
m →‎Trolejbus: zaključek tabele
Vrstica 34:
[[Slika:Tank01vojna za slo barikade.jpg|300px|thumb|right|Tanki prečkajo improvizirano barikado na Celovški cesti v [[Šentvid pri Ljubljani|Šentvidu]].]]
 
Na trikotnem prostoru med zahodnim zidom [[kopališče Ilirija, Ljubljana|kopališča Ilirija]], Celovško cesto in [[Park Tivoli, Ljubljana|parkom Tivoli]] so leta [[1921]] postavili [[Ljubljanski velesejem]]. Pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so tu organizirali več sejmov: ([[Ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem]]) oz. več razstav: mednarodna razstava radia in telekomunikacij, razstava umetnin na ljubljanskem velesejmu, Slovenska moderna umetnost, Razstava slovenskega novinarstva, mednarodna razstava umetniške fotografije, ...<ref>[http://www.triada.si/ng/inf_exe/w.exe?AKCIJA=RAZSTAVE&P2=G&P3=189&MaxCnt=10&CONVERT=0& Triada.si - Seznam razstav]</ref><ref>[http://www.gr-sejem.si/o-podjetju/zgodovina/ GR-sejem.si - Zgodovina]</ref> Med vojno so prostor zasedli [[okupirana Ljubljana|okupacijski vojaki]] (sprva Italijani, nato pa Nemci) in tu vzpostavili [[vojašnica|vojašnico]] in intendantsko službo za ljubljanski garnizion. 11. novembra 1944 so vojaški kompleks napadlinapadla [[zavezniki druge svetovne vojne|zavezniška]] letala in pri tem uničila tudi skladišče nafte.<ref>[[Andrej Zlobec]]: ''Obveščevalec Osvobodilne fronte'' (Ljubljana, 2010), 87-90.</ref>
 
Med vojno pa je bila Celovška cesta tudi presekana s [[Okupirana_Ljubljana#Zunanji_obro.C4.8D|zunanjim]] in [[Okupirana_Ljubljana#Notranji_obro.C4.8D|notranjim varnostnim obročem]]. Notranji obroč je imel stražarnico pri železniškemu prehodu, medtem ko je bil zunanji obroč prehod v bližini današnje obvoznice.
Vrstica 42:
Zaradi vedno bolj gostega železniškega prometa (leta 1955 so zapornice bile spuščene 7 ur dnevno) so leta 1962 naredili cestni podvoz oz. [[železnica|železniški]] [[nadvoz]] ([[Železniška proga Ljubljana - Sežana d.m.]]) pri Tivoliju.<ref>[http://www.bb-kranj.si/doc/diplome/Krevs_Miro-Organizacija_prometa_vlakov_in_dela_na_postaji_Ljubljana_v_primeru_pove%C4%8Danja_potni%C5%A1kega_prometa.pdf Krevs, Miro. (junij 2008). ''Organizacija prometa vlakov in dela na postaji Ljubljana v primeru povečanja potniškega prometa''. (diplomsko delo)]</ref> Po končani gradnji podhodov na Celovški in [[Dunajska cesta, Ljubljana|Dunajski cesti]] pa so na obe cesti postavili tudi prve semaforske naprave in sicer skupaj devet.<ref>[http://www.lpt.si/por LPT.si - Prometna oprema in semaforizacija]</ref>
 
23. oktobra 1978 so pričeli s prenovitvijo 21002.100 m dolgega odseka Celovške ceste od Litostrojske ceste do [[gostilna Žibert, Ljubljana|gostilne Žibert]] (Celovška cesta 333); razširili so vozišče na štiri pasove (nekje na pet pasov), položili nov asfalt ter zgradili podhod za pešce.<ref name="M.S.: Celovška pred obnovitvijo"/> Prenova ceste je bila potrebna zaradi načrtovane gradnje [[ljubljanska obvoznica|obvoznice]], saj so nameravali preusmeriti promet na Celovško cesto.<ref>[http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dCelov%C5%A1ka%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-BVM62B6Q France Kmetič: Celovška dobiva dvojnico]</ref> Prenovljeni odsek, v vrednosti 110 milijonov [[jugoslovanski dinar|dinarjev]], je bil odprt na [[dan mladosti]] (25. maja) [[1978]].<ref>[http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dCelov%C5%A1ka%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-WQYF3CWI Celovška nared]</ref>
 
Med [[Slovenska osamosvojitvena vojna|slovensko osamosvojitveno vojno]] so bila pomembnejša križišča na Celovški cesti blokirana s improviziranimi barikadami. 27. junija 1991 je 1. oklepni bataljon [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]], na poti iz [[Vrhnika|Vrhnike]] na [[Letališče Brnik]], v Dravljah zapustil ljubljansko obvoznico in neovirano prispel po Celovški cesti v Šentvid, kjer so prebili hitro sestavljeno barikado iz tovornih vozil in nadaljevali pot po avtocesti.