Upor mornarjev v Boki Kotorski: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m če že imamo par tisoč škrbin o hrvaških naseljih...
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m slovnica AWB
Vrstica 1:
[[Slika:SMS St.GEORG.jpg|thumb|250px|Križarka ''Sankt Georg'', kjer se je začel upor]]
[[Slika:Vzpoura námořníků v Boce Kotorské.jpg|thumb|right|250px|Uporniški mornarji 1. februarja 1918]]
'''Upor mornarjev v Boki Kotorski''' je izbruhnil [[1. februar]]ja [[1918]] v takratnem oporišču [[Avstro-ogrska vojna mornarica|avstroogrskeavstro-ogrske mornarice]] v [[Boka Kotorska|Boki Kotorski]] in je trajal do [[3. februar]]ja.
 
Izbruhnil je predvsem zaradi protivojnega razpoloženja in vpliva [[Oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]]. Upor so začeli [[mornar]]ji na [[Križarka|križarki]] Sv. Jurij (Sankt Georg), nato pa se je razširil še na druge enote avstroogrskeavstro-ogrske mornarice v Boki Kotorski s približno 6.000 mornarji v [[Kotor]]u.
 
Ko so 3. februarja priplule vojne ladje s [[Pulj]]a, je bil upor zatrt brez nasilja. Okoli 800 mornarjev je bilo zaprtih, 40 pa jih je bilo poslanih pred naglo vojno sodišče. Štiri mornarje so obsodili na smrt z ustrelitvijo, in sicer vodjo upora [[František Raš|Františeka Raša]], mornariškega vodnika iz [[Češka|Češke]], Antuna Grabara, mornarja iz [[Poreč]]a, Jerka Šižgorića, topničarja iz [[Žirje, Hrvaška|Žirja]] pri [[Šibenik]]u, in Mateja Brničevića, topničarja iz vasi [[Jasenice]], blizu [[Omiš]]a.
 
Glavni poveljnik mornarice [[Maximilian Njegovan]] je bil zaradi upora zamenjan, na njegovo mesto pa je bil imenovan [[Miklós Horthy]], zadnji poveljnik avstroogrskeavstro-ogrske mornarice.
 
== Viri ==
Vrstica 13:
* Stanić-Griša, Josip. (1983). ''Radnički pokret i socijalistička revolucija na području Omiša 1900-1950''. Split: Institut za historiju radničkog pokreta Dalmacije. {{COBISS|ID=748558}} {{ikona hr}}, {{ikona sr}}
</div>
 
 
{{mil-hist-stub}}