Kobariška bitka: Razlika med redakcijama

|result= AvstroogrskaAvstro-ogrska/nemška zmaga

'''Čudež pri Kobaridu''' (znan tudi kot [[Soška fronta#Dvanajst soških bitk|12. soška bitka]]) je bil spopad med [[Avstro-Ogrska|avstroogrskoavstro-ogrsko]] in [[Nemško cesarstvo|nemško]] [[Vojska|vojsko]] na eni strani ter [[italija]]nsko vojsko na drugi strani. Napad avstroogrskihavstro-ogrskih in nemških enot na italijanske položaje se je začel [[24. oktober|24. oktobra]] [[1917]] ob drugi uri zjutraj z močnim topniškim in plinskim napadom, temu je okoli osme ure zjutraj sledil napad [[Pehota|pehote]]. Do konca dneva je italijanska fronta od [[Bovec|Bovca]] pa vse do [[Tolmin]]a razpadla, italijanski vojaki in prebivalci pa so se pognali v brezglavi beg. Zaradi tega poraza je morala [[Italija]] začasno izstopiti iz vojne, da bi se obranila napadalcev, pa je morala za pomoč zaprositi zaveznike. Fronta se je z njihovo pomočjo ustalila šele na reki [[Piava|Piavi]]. Nemci so v tej bitki preizkusili tudi izpopolnjeno taktiko bliskovitega napada, ki so jo neuspešno izvedli že leta [[1914]] ob napadu na [[Francija|Francijo]]. Spopad je dobil ime Čudež pri Kobaridu, ker niti Avstrijci niti Nemci, ki so napad načrtovali, niso pričakovali, da bo napad tako zelo uspešen.

Načrt napada je bil izdelan [[12. september|12. septembra]] [[1917]], izvedla pa naj bi ga 14. nemška armada, v kateri je bilo osem avstroogrskihavstro-ogrskih in sedem nemških divizij. Armada je bila razdeljena na štiri korpuse: I. avstrijskemu korpusu je poveljeval general [[Alfred Krauss]], III. korpusu generallajtnant von Stein, II. pruskemu korpusu generallajtnant von Berrenja, XV. korpusu pa feldmaršallajtnant Seattija. I. korpus je imel nalogo zasesti črto med Skutnikom (1.720m) in [[Kobariški Stol|Kobariškim Stolom]] (1.673m) nad dolino reke Učje zahodno od Žage in nato napredovati proti Čenti (Tercentu) in Tilmentu. Njegova naloga je bila tudi napad z [[Rombon]]a proti prelazu [[Prevala]] ter pomoč III. korpusu, ki je napadel v smeri proti [[Kobarid]]u. II. korpus naj bi iz smeri [[Tolmin]]a zasedel vrh Ježa (949m) na [[Kolovrat (hribovje)|Kolovratu]] ter nato napredoval proti Sv. Martinu. Alpski korpus je imel nalogo napasti hribe nad Tolminom in tako zaščititi enote, ki bi napredovale proti Kobaridu.

Italijanski položaji so bili razporejeni v tri glavne bojne črte, ki so se nahajale ena za drugo. V primeru da bi padla ena bojna črta, bi napad sovražnika zadržala druga. Vse obrambne črte so bile izredno dobro utrjene in opremljene. Topniški položaji in [[kaverna|kaverne]] ter prostori za posadko so bili izklesani v živo skalo, zaradi česar so bili ranljivi le za direktne zadetke. Pred bojnimi položaji se je nahajalo več metrov žičnih ovir, za katerimi so bili dobro zakriti in opremljeni strelski jarki prve druge in tretje obrambne črte. AvstroogrskaAvstro-ogrska in Nemška armada sta se znašli pred skoraj nemogočo nalogo. V ofenzivi sta morala premagati vse tri izredno dobro utrjene položaje. Da bi uničili te položaje, so se odločili, da uporabijo nov izum prve svetovne vojne, plin. Na soškem bojišču to ni bila nobena novost, saj so plin, točneje [[klor]], že uporabili. Z njim so Avstrijci [[29. junij]]a [[1916]] na kraškem bojišču zaplinili prve italijanske položaje. Cilj plinskega napada v dvanajsti soški bitki so bili predvsem gorski hrbti, strma pobočja in ozke doline, kjer so bile nevarne italijanske topniške kaverne in opazovalnice. Da bi onesposobile te položaje, so uporabili granate napolnjene s plinom [[fosgen]]om in [[kloroarzin]]om. Prve so označevali z zelenim križem, druge pa s plavim križem. Z uporabo obeh plinov so dosegli dvojni učinek — zaradi vdihavanja kloroarzina je vojak začel kihati in se dušiti in si z obraza strgal [[plinska maska|plinsko masko]], takrat pa je vdihnil smrtno nevaren plin fosgen. Kloroarzin v majhnih koncentracijah ni smrten, spada pa med kihavce in dražljivce, njegova para tvori zelo fina kristalna zrna, ki prodrejo skozi filtre plinskih mask in povzročajo, da oseba začne kihati, kašljati in se dušiti, s čimer je začasno onesposobljena. Za razliko od kloroarzina je fosgen nevaren plin, ki je smrten že v majhnih količinah, spada pa med dušljivce. Zaradi različnih barvnih oznak na strelivu so vojaki obstreljevanju z bojnimi plini rekli kar barvno streljanje.