Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto: Razlika med redakcijama

Zagnani in narodno zavedni kulturniki so bili pobudniki, da je bila l.leta 1865 ustanovljena Narodna čitalnica in pri njej prva javna knjižnica s čitalnico. Za knjižničarja je bil izvoljen Janez Kastelic – sodnijski tajnik. Po tem letu lahko tudi govorimo o strokovnem delovanju knjižnic, čeprav je knjižničarstvo veliko starejše. Po letu 1865 so poleg inventarnih knjig izdelovali še kataloge za izposojo in lokalni katalog. Leto 1865 lahko zato štejemo kot začetno leto javnega knjižničarstva v Novem mestu. Po letu 1900 so nastajale številne ljudske knjižnice v vseh večjih krajih Dolenjske in iz leta v leto bogatile svoj fond.

Poslopje današnje knjižnice je bilo v začetku 19. st. preurejeno iz stare hiše, ki je bila prezidana iz nekdanjega “mestnega špitala”. Na levi strani ob vhodnih vratih je vzidan kamen z napisom EDI in letnico 1779. Do leta 1779 sta na prostoru današnje knjižnice stala mestni špital in cerkev sv. Martina, ki jo listine omenjajo že l.leta 1428 in je bila prizidana mestnemu špitalu, hiši za uboge, obubožane in onemogle meščane. Leta 1779 so to cerkvico zaprli in podrli, prav tako špital, material, ki je bil še uporaben, pa so uporabili za gradnjo nove stavbe na tem mestu. To je bil okrožni urad ali “kresija”, ki sta mu bila podrejena vsa Dolenjska z Belo krajino in ribniško-kočevsko območje. Deloval je do leta 1850. Z njim je Dolenjska postala upravno enotna pokrajina, Novo mesto pa njeno središče. Okrožni urad se je potem preselil nekoliko nižje, v novo zgrajeno sodno poslopje ob reki Krki, ki je bilo v svojem času največja zgradba ob Ljubljanskih vratih. Danes sta obe stavbi knjižnice (št. 26 in 28) umetnostni spomenik mestne arhitekture, skupaj z ostalimi spomeniki na tem prostoru.

Oktobra l.leta 1953 je bila odkrita spominska loža (arkadna arhitektura), ki se stika z obema knjižničnima stavbama. Loža je s svojo vsebino spomin na vojno in njene žrtve. Pred ložo sta doprsna kipa narodnih herojev Borisa Kidriča in Franca Rozmana-Staneta. Oba sta delo Jakoba Savinška. Celoten kompleks pa zaokrožujeta še dva bronasta kipa istega kiparja, in sicer kip moža “Pojmo bratje pesem o svobodi” ter kip talca na robu zelenice poleg knjižnice.

Prvotni, a tudi začasni prostori Študijske knjižnice ob ustanovitvi l.leta 1946 so bili v OŠ Center na Cesti herojev 1. Ko pa so leta 1954 preuredili območje “Na vratih”, je bil Študijski knjižnici Mirana Jarca dodeljen kompleks stavb na Cesti komandanta Staneta št. 26 in 28. Skupaj z arkadno spominsko ložo so danes to tri stavbe, povezane v funkcionalno celoto.