Nikolaj II. Ruski: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m delink, replaced: junij → junij AWB
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
Vrstica 49:
 
== Prva svetovna vojna ==
Ko je [[Gavrilo Princip]], član srbske nacionalistične organizacije, imenovane [[Črna roka]], [[28. junij]]a [[1914]] ubil avstrijskega prestolonaslednika [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]], je Nikolaj v tem videl Rusko prekletstvo. [[Rusija]] je [[Srbija|Srbiji]] izdala protekcijske deklaracije. Nikolaj ni hotel [[Srbija|Srbije]] prepustiti [[Avstroogrska|Avstroogrski]], niti zanetiti splošne vojne. V pismih, ki sta jih izmenjala z nemškim cesarjem sta se oba zavzela za mirno rešitev spora, a pri tem je vsaki izmed njiju poskušal drugega ukloniti. Nikolaj je v zvezi s tem naredil konkretne korake in zahteval mobilizacijo ruske vojske zgolj proti avstrijski meji, z namero preprečiti vojno z [[NemčijaNemško cesarstvo|Nemčijo]]. A bilo je prepozno, da bi lahko osebna pisma določila potek dogodkov. [[31. julij]]a [[1914]] je moral Nikolaj, tudi zaradi zunanjega političnega pritiska in vojaškega pritiska doma, potrditi zahtevo za splošno mobilizacijo. Ker sta [[Avstroogrska]] in [[NemčijaNemško cesarstvo]] imeli vzajemni pogodbi o vojaški zaščiti, je to avtomatično sprožilo nemško splošno mobilizacijo in objavo vojne ter izbruh [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] [[1. avgust]]a [[1914]], ki je [[Rusija|Rusijo]] doletela nepripravljeno. Kljub temu je bil takoj izdan ukaz za takojšen napad na nemško provinco [[Vzhodna Prusija]]. Nemci so mobilizirali fante zelo temeljito, tako da je Nemška vojska povsem premagala obe Ruski armadi, ki sta jo napadli. Kljub temu, je Ruska armada imela kasneje vidne uspehe v boju proti avstroogrski in otomanski armadi.
 
Postopoma se je vojna premaknila na prostrano [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|Vzhodno fronto]], kjer so se morali [[Rusi]] soočiti z združeno močjo [[Avstroogrska|Avstroogrske]] in [[NemčijaNemško cesarstvo|Nemčije]] in kjer so doživeli uničujoče izgube. Nikolaj je menil, da bo njegova osebna navzočnost vzpodbudila njegove vojake in zato osebno prevzel vodenje svoje vojske. Prevzel je položaj vrhovnega poveljnika, potem ko je ([[september|septembra]] [[1915]]), z njega odstranil svojega bratranca, uglednega in izkušenega [[Nikolaj Nikolajevič|Nikolaja Nikolajeviča]], ko je slednji izgubil Rusko kraljestvo [[Poljska|Poljske]].
 
Ker je bil Nikolaj na fronti, se je z notranjimi zadevami v bistvu ukvarjala Aleksandra. A ker je bila Nemka, ni bila priljubljena. Ob tem je [[Duma]] neprenehoma zahtevala politične reforme. Politična nestabilnost se je nadaljevala tudi med vojno. Ker je bil Nikolaj odrezan od javnega mnenja, ni razumel, kako nezaupljivi so postali navadni ljudje do njegove žene, ki je bila tudi tarča uničujočih govoric o njeni odvisnosti od sibirskega mistika [[Grigorij Jefimovič Rasputin|Grigorija Rasputina]]. Nikolaj je zavrnil možnost cenzure tiska, zato so časopisi skoraj vsakodnevno objavljali govorice in obtožbe o Aleksandri in Rasputinu. Jeza nad uničujočim vplivom Rasputina na moralo vojakov na fronti in ljudi doma, je vodila do njegovega umora, ki ga je [[16. december|16. decembra]] [[1916]] izvedel [[princ]] [[Feliks Jusupov]] s skupino plemičev v kleti svoje palače.