Nemška demokratična republika: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pnp |
m pnp AWB |
||
Vrstica 44:
|}
'''Nemška demokratična republika''', s [[kratica|kratico]] '''NDR''' ([[nemščina|nemško]] ''Deutsche Demokratische Republik'' ali '''DDR'''), pogovorno znana kot '''Vzhodna Nemčija''', je bila [[socializem|socialistična]] [[država]], ki je nastala po [[Druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] leta [[1949]] na [[Sovjetska zveza|sovjetskem]] [[okupacija|okupacijskem]] območju na vzhodnem ozemlju današnje [[Nemčija|Nemčije]]. Mejo s [[Poljska|Poljsko]] na Odri in Nisi, ki je bila določena na [[potsdamska konferenca|potsdamski konferenci]], so potrdili s pogodbo v [[Zgorzelec]]u leta [[1950]]. Glavno mesto Nemške demokratične republike je bil [[Vzhodni Berlin]]. Zaradi obstoja [[Zahodni Berlin|Zahodnega Berlina]], ki je bil politično del
[[Slika:25 Jahre DDR stamp.jpg|thumb|left|180px|Znamka ob 25-letnici NDR]]
V prvih petih letih obstoja je morala republika plačati visoke [[vojna odškodnina|reparacije]] Sovjetski zvezi. Leta [[1953]] je v državi prišlo do nemirov, ki so jih zadušile sovjetske čete<ref>[http://www.ib.hu-berlin.de/~pbruhn/juni1953.htm Bibliogr. database of the international literature, 17. junij 1953]</ref>. Republika se je leta [[1954]] razglasila za suvereno državo. Leta [[1955]] je postala soustanoviteljica [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]], leta 1956 pa je ustanovila državno ljudko armado. Leta 1960 je postal predsednik državnega sveta [[Walter Ulbricht]], generalni sekretar [[Enotna socialistična stranka|Enotne socialistične stranke]]. Leta [[1972]] je Zvezna republika Nemčija na podlagi svoje politike, imenovane ''[[Ostpolitik]]'', vzpostavila diplomatske odnose z NDR. Naslednje leto je sledilo sprejetje v [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in s tem je NDR postala splošno priznana država. Čeprav je bilo njeno gospodarsko okrevanje po drugi svetovni vojni počasnejše kot v ostalih zahodnih državah, je Vzhodna Nemčija pod [[Erich Honecker|Erichom Honeckerjem]], predsednikom državnega sveta v letih [[1976]]-[[1989]], uspela postaviti močnejše industrijske temelje kot večina ostalih članic [[Svet za vzajemno gospodarsko pomoč|Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč]]. Kljub temu je njen močno zbirokratiziran in centraliziran nadzorni sistem postopno slabel, z vrha se je širila korupcija in tajna policija [[Stasi]] je postala vse bolj neusmiljena. Leta 1989 je bilo v Berlinu in [[Leipzigu]] več množičnih demonstracij, na katerih je reformistična skupina [[Novi forum]] zahtevala demokracijo. Novembra 1989 so podrli berlinski zid in Enotna socialistična stranka se je odrekla monopolu nad oblastjo. Marca [[1990]] so v NDR izpeljali prve svobodne volitve po letu [[1933]] in
[[3. oktober|3. oktobra]] [[1990]] se je ponovno združila z [[
{{History of Germany}}
| |||