Wikipedija

Velika nagrada Francije 1906: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m →‎Rezultati: +sliki
Vrstica 37:
To je bila prva prava dirka za Veliko nagrado Francije, toda organizatorji so šteli tudi dirke od mesta do mesta, zato ima ta dirka v imenu številko sedem. Medtem, ko so dirke [[Gordon Bennet Cup v avtomobilizmu|Gordon Bennet Cup]] med letoma 1900 in 1905 predstavljale uspešno promocijo za motošport, pa je bila Francija, ki je dominirala v proizvodnji avtomobilov v začetku [[19. stoletje|19. stoletja]], prikrajšana. Problem ni bil v rezultatih dirk, saj so zmagali na štirih od šestih dirk, toda medtem ko so ostale države s težavo sestavile svoje moštvo za dirko, pa je morala Francija odsloviti več potencialnih moštev. Na dirki leta [[Gordon Bennet Cup v avtomobilizmu 1904|1904]] so bili tako le trije francoski dirkalniki od devetindvajsetih, čeprav si je za nastop na dirki prizadevalo veliko več francoskih proizvajalcev, tudi [[Clément-Bayard]], [[Darracq]], [[De Dietrich]], [[Gobron-Brillié]], [[Hotchkiss]], [[Panhard]], [[Serpollet]] in [[Turcat-Méry]]. Podobno se je pripetilo tudi na dirki leta [[Gordon Bennet Cup v avtomobilizmu 1905|1905]], ko se je za tri mesta na dirki potegovalo kar štiriindvajset francoskih proizvajalcev, tako so odpadli tudi [[Automoto]], [[CGV]], Clément-Bayard, Darracq, Gobron-Brillié, Hotchkiss, Panhard in [[Renault]].
 
Ob ustanovitvi dirke Gordon Bennett Cup leta 19991899 je bil motošport še v povojih, dirkalniki pa so bili zelo nezanesljivi. Do leta 1906 se je dirkaški šport spremenil v boj med konstruktorji za promocijo svojih avtomobilov. Zato so je francoski organizatorji odločili končati s prirejanjem dirke Gordon Bennett Cup, nadomestili pa bi jo z dirko, kjer bi lahko nastopili vsi konstruktorji. Tako je nastala ''Grand Prix'' dirka. Samo ime ''Grand Prix'' ni novo, saj je že leta 1901 potekala dirka z imenom [[Grand Prix de Pau]], toda to je bila prva prava ''Grand Prix'' dirka oziroma dirka za [[Dirke za Velike nagrade|Veliko nagrado]], začetek nečesa, kar je danes [[Formula 1|Svetovno prvenstvo Formule 1]].<ref>{{navedi splet|url=http://forix.autosport.com/8w/f06.html|date=27. maj 2002|title=The first Grand Prix|first=autosport.com|language=v angleščini|accessdate=11. oktobra 2009}}</ref>
 
Tovarno [[Renault]] je leta 1899 ustanovil [[Louis Renault]], skupaj z bratoma [[Marcel Renault|Marcelom]] in [[Fernand Renault|Fernandom]]. Slednja sta že kmalu videla promocijsko vrednost motošporta in uspehi na dirkah od mesta do mesta so tovarni že hitro prinesli slavo. Toda na dirki [[Pariz-Madrid 1903]] se je Marcel smrtno ponesrečil, zato se je Louis odločil umakniti z dirk, še vedno pa je priznaval promocijsko vrednost dirkaškega športa, zato so še vedno izdelovali dirkalnike. Louis mehanik na dirki Pariz-Madrid je bil [[Ferenc Szisz]], Madžar rojen leta 1873. Po tem, ko je postal vodja Renaultovega testnega oddelka, je Szisz postal tudi glavni dirkač tovarne. Na izbirnem tekmovanju za dirko Gordon Bennett Cup 1905 se s petim mestom ni uspel uvrstiti na dirko. Peti je bil tudi na dirki [[Vanderbilt Cup 1905|Vanderbilt Cup]]. Na tej dirki je Renault nastopal s tremi dirkalniki. Organizatorji so za dirko izbrali prizorišče pri [[Le Mans]]u, ki je danes znano kot [[Circuit de la Sarthe]]. Steza je bila dolga 104 km, dirka pa je potekala dvanajst krogov, šest v torek 26. junija in šest v sredo 27. junija, skupaj 1236 km.
 
Na dirki je nastopalo dvaintrideset dirkalnikov dvanajstih konstruktorjev, po tri iz tovarn [[Brasier]], [[Clement-Bayard]], [[Darracq]], [[FIAT]], [[Hotchkiss]], [[Lorraine-Dietrich]], [[Itala]], [[Mercedes]], [[Panhard]] in [[Renault]], ter po eden iz tovarn [[Gobron-Brillié]] in [[Gregorie]]. Vsaka tovarna je dobila svojo številko, črka pa je ločevala dirkalnike posamezne tovarne. Rdeče obarvani dirkalniki Renaulta so imeli številke 3A, 3B in 3C, z njimi pa so nastopali Szisz, [[J. Edmond]] in [[Claude Richez]]. Renault se je odločil zadržati motor iz leta 1905 in okrog njega zgraditi novo šasijo. Motor je bil razširjena različica motorja, ki je bil prvič zgrajen že leta 1903. Imel je štiri [[cilinder|cilindre]] s stranskimi ventili in prostornino 12.985 cm³, ki je lahko proizvajal 95 KM pri 1200 rpm, Clement-Bayard in FIAT pa sta zmogla 110 KM. [[Menjalnik]] je bil tristopenjski s sklopko iz spiralne vzmeti. Odločili so se za dirkalnike brez [[diferencial]]a, da bi zmanjšali maso dirkalnikov, saj so bili le trije občutnejši ovinku na krog. Šasija je bila iz konvencionalne jeklene konstrukcije s pol-eliptičnimi vzmetmi na vseh štirih kolesih. Na dirkalnikih Renaulta je bilo nekaj inovacij. Ena so bili hidravlični blažilniki, ki jih je izumil Louis Renault in so bili prvič uporabljeni na dirkalniku. Druga so bile nove [[Michelin]]ove pnevmatike z odstranljivim [[platišče]]m, kar je močno olajšalo menjavo pnevmatik. Ker sta morala na dirki ob postanku vse postoriti dirkač in mehanik sovoznik, je bila to velika prednost. Zato so se Renault in še dva konstruktorja, ki niso imeli težav z maksimalno maso dirkalnikov 1000 km, odločili za takšno rešitev, kljub dodatni teži. Renault je tak sistem uporabljal le na zadnjih pnevmatikah.
 
===Dirka===
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Velika_nagrada_Francije_1906«