Temenica (reka): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pnp AWB |
|||
Vrstica 6:
== Opis reke ==
Reka Temnica je, poleg [[Ljubljanica|Ljubljanice]] in [[Reka (reka)|Reke]], ena najbolj značilnih ponikalnic [[Slovenski kras|slovenskega krasa]]. Medtem ko Ljubljanica in Reka tečeta po značilni kraški [[Notranjska|Notranjski]], teče Temenica ob robu kraškega sveta [[Dolenjska|Dolenjske]]. Temenica je levi pritok Krke. Izvira v Posavskem hribovju, pri naselju [[Javorje,
[[Porečje]] Temenice je precej nesimetrično in ima večje pritoke le v zgornjem delu, kjer z desne priteka potok Bukovica. Ostale površinske pritoke dobi z leve strani, saj je desna stran porečja v kraški [[Suha Krajina|Suhi krajini]], ki reko napaja šele v spodnjem toku, preko podzemlja. Od kraja [[Breg pri Temenici|Breg]] ima reka številne okljuke in je plitvo vrezana. Pogosto poplavlja, zato je mokrotno dno travnato. Do Trebnjega ima ta vodni tok še nekatere alpske značilnosti, kasneje pridobi že vse značilnosti kraške reke<ref>Novak D. 1960. Temenica. Proteus, 23: 24 – 25.</ref> .
Temeničin površinski tok se začne na nadmorski višini nad 550 m in prvič konča na višini 264 m in v dolžino meri skoraj 28
Povprečni letni [[pretok]] med letoma [[1961]] in [[1990]] za postajo [[Rožni Vrh]] na reki Temenici je 0,9 m<sup>3</sup>/s. Pozimi lahko precej upade zaradi prevladujočih snežnih padavin in poleti zaradi izhlapevanja. Pretoki nad 2 m<sup>3</sup>/s in z njimi poplave, se lahko pojavijo ob vsakem letnem času, največji izmerjeni pretok znaša celo 14 m<sup>3</sup>/s. V Prečni ima srednji letni pretok 4,6 m<sup>3</sup>/s (najmanjši 0,56 m<sup>3</sup>/s, največji 21,8 m<sup>3</sup>/s). Največ vode ima marca (pretok 6,27 m3/s), najmanj avgusta (3,11 m<sup>3</sup>/s). Tu so v začetku devetdesetih letih spremljali tudi kakovost vode Temenice. Pri kraju [[Štefan]] je bila v 1. do 2. kakovostnem razredu. Za Trebnjem se je poslabšala za cel kakovostni razred in se je uvrščala v 3., občasno v 2.-3. kakovostni razred<ref name="inv">Inventarizacija flore in favne reke Temenice. Končno poroèilo. 1993. Ljubljana. Inštitut za biologijo: 14 str.</ref>. Poleg Temenice napaja kraške izvire v Luknji tudi obsežno kraško zaledje, kar se odraža v močno povečanih pretokih. Tu gre za podzemeljske pritoke iz zahodnih dobrniške in globodolske doline in potokov, ki poniknejo pri [[Karteljevo|Karteljevem]], [[Ponikve|Ponikvah]] in [[Šentjur]]ju. Celotno porečje reke Temenice tako meri več kot 300
== Morfološke značilnosti ==
Dolina Temenice sledi smeri [[sever]]-[[jug]]. V zgornjem toku je reka vrezana v prelomno cono, katere dno je iz nepropustnih [[mezozoik|mezozoiskih]] kamnin. V zgornjem toku je dolina še ozka, na levi strani se dvigajo navpične stene. Temenica teče večinoma po [[dolomit]]u. Od [[Veliki Gaber|Velikega Gabra]] se dolina v gričevju razširi, Temenica še vijuga po razmeroma plitvo vrezani ploski dolini. Ta je mokrotna, na rdečkasti [[gline|glini]] so rodovitna tla, na katerih uspevajo [[travnik]]i. Nad dolinskim dnom so nizke suhe in sončne terase, ki prehajajo v položna pobočja zaobljenih gričev. Pri Trebnjem je dolina na zahodu omejen s strmim [[Bukovje]]m, ki ločuje dolino Temenice od Suhe krajine. Na vzhodu se nadaljuje nizek gričevnat svet. Pod Trebnjem Temenica na prepustnem [[jura|jurskem]] [[apnenec|apnencu]] ponikne v številnih požiralnikih<ref name="slo">Slovenija. Pokrajine in ljudje. 1998. Ljubljana, Mladinska knjiga: 735 str.</ref>. Dolina zgornje Temenice velja za eno najdaljših slepih dolin v Sloveniji in je dolga 24
== Značilnosti podnebja ==
Vrstica 24:
== Značilnosti rastja ==
Rastje je tesno povezano z reliefom in vodnimi razmerami. Precejšnji del Temenice je v nižinskem delu pokrajine, sredi kmetijskih površin, ki imajo vpliv na [[ekosistem]] v reki<ref name="inv"
Celotno porečje je kmetijsko zelo intenzivno, saj je glavna kmetijska panoga prireja mleka. Tako so travniki na boljših legah intezivno obdelovani, njive so večinoma posejane s [[koruza|koruzo]], sledita [[pšenica]] in [[ječmen]]om. Vedno bolj pogosto se v kolobarju pojavljajo tudi [[trava|travno]]-[[detelja|deteljne]] mešanice.
== Odpadne vode ==
Vzdolž toka reke Temenice je le ena [[čistilna naprava]] odpadnih vod pri mestu Trebnje. Čistilna naprava sprejema odplake širšega območja mesta Trebnje in tudi odplake industrijskega izvora. Čistilna naprava je začela delovati v letu [[1982]] in je v letu [[2004]] doživela obnovo in razširitev. Velikost naprave je 8000 populacijskih enot. Ena populacijska enota pomeni količino odpadne vode ene osebe. Čistilna naprava je v letu 2004 je obratovala 303 dni. Skupna količina odpadne vode iz čistilne naprave je v letu 2004 znašala 216 000 m<sup>3</sup>. Opravljajo se tudi, z Uredbo o komunalno čistilnih napravah<ref>Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav s posebnimi zahtevami za komunalne odpadne vode. Ur.l. RS št. 35-2967/96</ref> določene, stalne meritve na dotoku in iztoku čistilne naprave, ki zajemajo meritve temperature, [[pH]] vrednost, neraztopljenih snovi (mg/l), [[amonij]]skega [[ion]]a (mg/l), kemijska potreba po [[kisik]]u - KPK (mg/l, %) in biokemijska potreba po kisiku - BPK (mg/l, %)<ref>Poročilo o vsebnostih nevarnih snovi na vtoku in iztoku iz komunalne čistilne naprave Trebnje. 2005. Novo mesto, Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto: 20 str.</ref>. Meritve kažejo da čistilna naprava izpolnjuje vse zahteve iz naslova uredb. Višje ob vodotoku čistilnih naprav ni, tako da kar nekaj kanalizacijskih odtokov konča neposredno v reki Temenici in njenih pritokih.
== Viri ==
Vrstica 47:
{{Pritoki Krke}}
[[Kategorija:Reke v Sloveniji]]
[[Kategorija:Pritoki Krke]]
|