Temenica (reka): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m pnp AWB
Vrstica 6:
 
== Opis reke ==
Reka Temnica je, poleg [[Ljubljanica|Ljubljanice]] in [[Reka (reka)|Reke]], ena najbolj značilnih ponikalnic [[Slovenski kras|slovenskega krasa]]. Medtem ko Ljubljanica in Reka tečeta po značilni kraški [[Notranjska|Notranjski]], teče Temenica ob robu kraškega sveta [[Dolenjska|Dolenjske]]. Temenica je levi pritok Krke. Izvira v Posavskem hribovju, pri naselju [[Javorje,_Šmartno_pri_Litiji Šmartno pri Litiji|Javorje]] v [[Občina Šmartno pri Litiji|občini Šmartno pri Litiji]]. Nato teče mimo kraja [[Temenica]], v [[Občina Ivančna Gorica|občini Ivančna Gorica]], nadaljuje tok po [[Dolenjsko podolje|Dolenjskem podolju]] in teče skozi [[Občina Trebnje|občino Trebnje]], kjer prvič ponikne. Strmec se ji v prvih treh kilometrih naglo zmanjša.
 
[[Porečje]] Temenice je precej nesimetrično in ima večje pritoke le v zgornjem delu, kjer z desne priteka potok Bukovica. Ostale površinske pritoke dobi z leve strani, saj je desna stran porečja v kraški [[Suha Krajina|Suhi krajini]], ki reko napaja šele v spodnjem toku, preko podzemlja. Od kraja [[Breg pri Temenici|Breg]] ima reka številne okljuke in je plitvo vrezana. Pogosto poplavlja, zato je mokrotno dno travnato. Do Trebnjega ima ta vodni tok še nekatere alpske značilnosti, kasneje pridobi že vse značilnosti kraške reke<ref>Novak D. 1960. Temenica. Proteus, 23: 24 – 25.</ref> .
 
Temeničin površinski tok se začne na nadmorski višini nad 550 m in prvič konča na višini 264 m in v dolžino meri skoraj 28 &nbsp;km. V času povodnji se reka za 1 &nbsp;km podaljša v Struge in ponika tik pod vrhom sv. Ane (407 m) v jami [[Pisanica|Pisanica]]. Podzemeljski tok je v ravni črti dolg 1,75 &nbsp;km. Višinska razlika med ponori in ponovnim izvirom je 25 metrov. Na površje pride ponovno pri vasi [[Vrhpeč]] pod pečino [[Zijalo]]. Tu je več izvirov, kjer priteka voda iz razpok. Nato teče 8 &nbsp;km daleč mimo [[Mirna peč|Mirne Peči]] do [[Vrhovo|Vrhovega]], kjer drugič ponikne. Vode Temenice pridejo ponovno na površje v zatrepni dolini v Luknji pri kraju [[Prečna]] na severozahodnem robu [[Novo Mestomesto|Novomeške]] pokrajine. Tu dobi Temenica že vse značilnosti nižinske reke. Po 6 &nbsp;km se Temenica imenovana tudi Prečna izliva v Krko<ref name="enc">Enciklopedija Slovenije. 1999. Ljubljana, Mladinska knjiga: 416 str.</ref>. Za strug reke Temenice z značilnimi okljuki pri mestu [[Trebnje]].
 
Povprečni letni [[pretok]] med letoma [[1961]] in [[1990]] za postajo [[Rožni Vrh]] na reki Temenici je 0,9 m<sup>3</sup>/s. Pozimi lahko precej upade zaradi prevladujočih snežnih padavin in poleti zaradi izhlapevanja. Pretoki nad 2 m<sup>3</sup>/s in z njimi poplave, se lahko pojavijo ob vsakem letnem času, največji izmerjeni pretok znaša celo 14 m<sup>3</sup>/s. V Prečni ima srednji letni pretok 4,6 m<sup>3</sup>/s (najmanjši 0,56 m<sup>3</sup>/s, največji 21,8 m<sup>3</sup>/s). Največ vode ima marca (pretok 6,27 m3/s), najmanj avgusta (3,11 m<sup>3</sup>/s). Tu so v začetku devetdesetih letih spremljali tudi kakovost vode Temenice. Pri kraju [[Štefan]] je bila v 1. do 2. kakovostnem razredu. Za Trebnjem se je poslabšala za cel kakovostni razred in se je uvrščala v 3., občasno v 2.-3. kakovostni razred<ref name="inv">Inventarizacija flore in favne reke Temenice. Končno poroèilo. 1993. Ljubljana. Inštitut za biologijo: 14 str.</ref>. Poleg Temenice napaja kraške izvire v Luknji tudi obsežno kraško zaledje, kar se odraža v močno povečanih pretokih. Tu gre za podzemeljske pritoke iz zahodnih dobrniške in globodolske doline in potokov, ki poniknejo pri [[Karteljevo|Karteljevem]], [[Ponikve|Ponikvah]] in [[Šentjur]]ju. Celotno porečje reke Temenice tako meri več kot 300 &nbsp;km<sup>2</sup>.
 
== Morfološke značilnosti ==
Dolina Temenice sledi smeri [[sever]]-[[jug]]. V zgornjem toku je reka vrezana v prelomno cono, katere dno je iz nepropustnih [[mezozoik|mezozoiskih]] kamnin. V zgornjem toku je dolina še ozka, na levi strani se dvigajo navpične stene. Temenica teče večinoma po [[dolomit]]u. Od [[Veliki Gaber|Velikega Gabra]] se dolina v gričevju razširi, Temenica še vijuga po razmeroma plitvo vrezani ploski dolini. Ta je mokrotna, na rdečkasti [[gline|glini]] so rodovitna tla, na katerih uspevajo [[travnik]]i. Nad dolinskim dnom so nizke suhe in sončne terase, ki prehajajo v položna pobočja zaobljenih gričev. Pri Trebnjem je dolina na zahodu omejen s strmim [[Bukovje]]m, ki ločuje dolino Temenice od Suhe krajine. Na vzhodu se nadaljuje nizek gričevnat svet. Pod Trebnjem Temenica na prepustnem [[jura|jurskem]] [[apnenec|apnencu]] ponikne v številnih požiralnikih<ref name="slo">Slovenija. Pokrajine in ljudje. 1998. Ljubljana, Mladinska knjiga: 735 str.</ref>. Dolina zgornje Temenice velja za eno najdaljših slepih dolin v Sloveniji in je dolga 24 &nbsp;km<ref name="enc">Enciklopedija Slovenije. 1999. Ljubljana, Mladinska knjiga: 416 str.</ref>.Da ima dolina Temenice ugodno [[morfologija|morfologijo]] in [[topografija|topografijo]] priča tudi nekdanja [[rimska cesta]] in sedanji [[železnica]] in [[avtocesta]].
 
== Značilnosti podnebja ==
Vrstica 24:
 
== Značilnosti rastja ==
Rastje je tesno povezano z reliefom in vodnimi razmerami. Precejšnji del Temenice je v nižinskem delu pokrajine, sredi kmetijskih površin, ki imajo vpliv na [[ekosistem]] v reki<ref name="inv">Inventarizacija flore in favne reke Temenice. Končno poroèilo. 1993. Ljubljana. Inštitut za biologijo: 14 str.</ref>. Na poplavnem svetu in območjih občasne ojezeritve uspeva [[močvirje|močvirno]] rastje (ločje). Travniki so mokrotni, boljši le na vzpetih robnih območjih. Vzdolž vodotokov na slabo razvitih obrečnih tleh je močna [[drevo|drevesna]] in [[grm]]ovna zarast. Za to območje so značilni [[bukev|bukovi]] gozdovi in gozdovi gradna ter [[beli gaber|belega gabra]], na pobočjih ob reki so pogoste tudi [[smreka|smreke]] in [[jelka|jelke]]. S krepitvijo panonskega podnebja proti jugovzhodu narašča delež [[hrast]]a in [[kostanj]]a. V območju izvira, na strmih pobočjih, kjer so slabša rastišča, je pogost tudi [[rdeči bor]]<ref name="slo">Slovenija. Pokrajine in ljudje. 1998. Ljubljana, Mladinska knjiga: 735 str.</ref>. [[Gozd]] predstavlja okoli 55 % območja, travniki 24%, orna zemljišča 9%, pozidana območja 6% ostalo so [[sadovnjak]]i, [[vinograd]]i, vodne površine ali zaraščene površine.
 
Celotno porečje je kmetijsko zelo intenzivno, saj je glavna kmetijska panoga prireja mleka. Tako so travniki na boljših legah intezivno obdelovani, njive so večinoma posejane s [[koruza|koruzo]], sledita [[pšenica]] in [[ječmen]]om. Vedno bolj pogosto se v kolobarju pojavljajo tudi [[trava|travno]]-[[detelja|deteljne]] mešanice.
 
== Odpadne vode ==
Vzdolž toka reke Temenice je le ena [[čistilna naprava]] odpadnih vod pri mestu Trebnje. Čistilna naprava sprejema odplake širšega območja mesta Trebnje in tudi odplake industrijskega izvora. Čistilna naprava je začela delovati v letu [[1982]] in je v letu [[2004]] doživela obnovo in razširitev. Velikost naprave je 8000 populacijskih enot. Ena populacijska enota pomeni količino odpadne vode ene osebe. Čistilna naprava je v letu 2004 je obratovala 303 dni. Skupna količina odpadne vode iz čistilne naprave je v letu 2004 znašala 216 000 m<sup>3</sup>. Opravljajo se tudi, z Uredbo o komunalno čistilnih napravah<ref>Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav s posebnimi zahtevami za komunalne odpadne vode. Ur.l. RS št. 35-2967/96</ref> določene, stalne meritve na dotoku in iztoku čistilne naprave, ki zajemajo meritve temperature, [[pH]] vrednost, neraztopljenih snovi (mg/l), [[amonij]]skega [[ion]]a (mg/l), kemijska potreba po [[kisik]]u - KPK (mg/l, %) in biokemijska potreba po kisiku - BPK (mg/l, %)<ref>Poročilo o vsebnostih nevarnih snovi na vtoku in iztoku iz komunalne čistilne naprave Trebnje. 2005. Novo mesto, Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto: 20 str.</ref>. Meritve kažejo da čistilna naprava izpolnjuje vse zahteve iz naslova uredb. Višje ob vodotoku čistilnih naprav ni, tako da kar nekaj kanalizacijskih odtokov konča neposredno v reki Temenici in njenih pritokih.
 
== Viri ==
Vrstica 47:
 
{{Pritoki Krke}}
 
[[Kategorija:Reke v Sloveniji]]
[[Kategorija:Pritoki Krke]]