Josip Korošec: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m Hitro dodajanje kategorije "Slovenski univerzitetni učitelji" (z uporabo orodja HotCat)
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m pnp AWB
Vrstica 9:
| other_names =
| known_for = [[arheolog]]
| occupation = [[univerzitetni profesor|univerzitetni profesor]]
}}
'''Josip Korošec''', [[Slovenci|slovenski]] [[arheolog]] in [[profesor]] na ljubljanski [[Univerza v Ljubljani|univerzi]], * [[13. september]] [[1909]], [[Ljubljana]], † [[11. marec]] [[1966]], Ljubljana.
 
== Življenjepis ==
Korošec je leta 1936 [[diploma|diplomiral]] na [[Beograd|beograjski]] [[filozofija|filozofski]] [[fakulteta|fakulteti]] iz [[klasična filologija|klasične filologije]] in se nato specializiral v [[Praga|Pragi]] kjer je 1939 na [[Karlova univerza v Pragi|Krlovi univerzi]] tudi [[doktorat|doktoriral]] z disertacijo ''Ljubljansko barje v prazgodovini''. Med leti 1939 do 1945 je bil [[kustos]] Zemaljskega muzeja v [[Sarajevo|Sarajevu]], do 1947 Mestnega muzeja na [[Ptuj]]u, od 1947 saprva izredni nato od 1951 pa [[profesor|redni profesor]] za prazgodovinsko in staroslovansk arheologijo na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|filozofski fakulteti]] (FF). V študijskem letu 1952/1953 je bil [[dekan (šolstvo)|dekan]] FF v Ljubljani, od 1948 dopisni član [[Hrvaška akademija znanosti in umetnosti|HAZU]] v [[Zagreb]]u, od 1954 dopisni član arheološkega inštituta v Berlinu, od 1960 inštituta za [[Prazgodovina|prazgodovino]] in [[Protozgodovina|protozgodovino]] v Firencah. Bil je ustanovitelj in prvi profesor prazgodovinske in staroslovenske katedre na Arheološkem oddelku FF v Ljubljani, pri njem so doktorirali mnogi poznejši vodilni [[Jugoslavija|jugoslovanski]] arheologi. Prof. Korošec je bil leta 1948 začetnik Sekcije za arheologijo [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]] (sedaj [[Inštitut za arheologijo (ZRC SAZU)|Inštitut za arheologijo]]), ustanovitelj ''Arheološkega vestnika'' (1950), prve in vodilne slovenske arheološke revije , in 10 let njen [[urednik]]. Prof. Korošec je s svojim delom slovensko arheologijo po letu 1945 organiziral in postavil na nove temelje ter bil vse do smrti njen vodilni predstavnik.
 
== Delo ==
Prof. Korošec se je posvečal predvsem staroslovenski arheologiji, [[neolitik]]u in [[Bakrena doba|eneolitiku]]. V obeh vejah je vodil širom Jugoslavije številna izkopavanja: Na Ptuju, v Ljubljani, v Danilu pri Šibeniku kjer je odkril novo kulturo (''Danilo in danilska kultura'', 1964), v Drulovki pri Kranju, na Ljubljanskem barju (''Prazgodovinsko kolišče pri Blatni Brezovici'', 1963), v Amzabegovu (''preistoriska naselba Barutnica kaj Amzibegovo vo makedonija'', Prilep, 1973) in druga.
 
Prof. Korošec je o vseh izkopavanjih sproti poročal. Njegovo [[publicist|publicistično]]ično delo obsega 13 knjig, 116 razprav, 106 knjižnih ocen in 20 drugih pregledov. Zelo pomembno je njegovo delo ''Uvod v materialno kulturo Slovanov zgodnjega srednjeda veka'' (1952).<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1991). Knjiga 5. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref>
 
== Glej tudi ==
Vrstica 27:
== Viri ==
{{opombe}}
 
 
{{scientist-stub}}