Julian Seymour Schwinger: Razlika med redakcijama

Schwinger je že zelo zgodaj pokazal zanimanje za [[fizika|fiziko]], objavil svoj prvi fizikalni članek pri šestnajstih in je študiral na [[Mestni kolidž New York|Kolidžu mesta New York]]. Tukaj so mu omogočili, da je lahko razvil svoje sposobnosti. [[doktorat|Doktoriral]] je leta [[1939]] na [[Univerza Columbia|Univerzi Columbia]], kjer je bil njegov [[mentor]] [[Isidor Isaac Rabi|Rabi]], z disertacijo ''O magnetnem [[sipanje|sipanju]] [[nevtron]]ov'' (''On the Magnetic Scattering of Neutrons'') pa je napisal že dve leti prej. Takrat še ni dobil doktorata, ker ni hodil na [[matematika|matematična]] predavanja, čeprav je po [[George Eugene Uhlenbeck|Uhlenbeckovih]] besedah, ki je takrat doktorandom predaval matematiko, znal vso snov tekoče. Schwinger je zatem od [[1939]] do [[1941]] delal na [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Univerzi Kalifornije]] v [[Berkeley, Kalifornija|Berkeley]]ju, na koncu kot [[Julius Robert Oppenheimer|Oppenheimerjev]] asistent, pozneje pa je zasedel mesto na [[Univerza Purdue|Univerzi Purdue]].

 

 

Po vojni je zapustil Univerzo Purdue in odšel na [[Univerza Harvard|Univerzo Harvard]], kjer je poučeval med letoma [[1945]] do [[1974]]. Poročil se je leta [[1947]]. V tem času je razvil pojem renormalizacije, ki je pojasnil [[Lambov pomik]] v [[magnetno polje|magnetnem polju]] elektrona. V svojem raziskovanju [[fizika osnovnih delcev|fizike osnovnih delcev]] je ugotovil, da bodo [[nevtrino|nevtrini]] obstajali v več oblikah, skupaj z [[lepton]]i, kot sta elektron in [[mion]].