Interferon: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dp. -- {{v delu}}
m pp. + sklic
Vrstica 26:
V glavnem so bistvene tri vrste interferonov, in sicer interferoni [[interferon alfa|alfa]], [[interferon beta|beta]] ter [[interferon gama|gama]] (IFN-α, IFN-β in IFN-γ). Sinteza različnih vrst interferonov je odvisna od spodbujevalcev in od celic, ki jih izdelujejo. Glavno prijemališče delovanja je sinteza virusnih beljakovin. Interferoni sicer ne učinkujejo sami neposredno na viruse, pač pa se izločajo iz celic in se vežejo na specifične površinske [[receptor (biokemija)|receptorje]] sosednjih celic, kar sproži sintezo različnih protivirusnih beljakovin v celicah. Poleg omenjenega vplivajo tudi na imunsko uničenje okuženih celic.
 
Interferoni počasi postajajo pomembni v [[kemoterapija|kemoterapiji]] virusnih bolezni, saj imajo močno protivirusno dejavnost ''[[in vitro]]'' in majhno toksičnost. Obetavni rezultati so bili doseženi pri zdravljenju okužb s [[herpesvirusi]], virusi [[hepatitis B|hepatitisa B]] in [[hepatitis C|C]], [[rinovirusi]] ter [[papilomavirusi]]. Imajo tudi [[rak (bolezen)|protirakasto]] delovanje.
 
== Lastnosti interferonov ==
Vrstica 47:
 
== Odpornost virusov ==
Mnogo virusov je razvilo mehanizme proti delovanjem interferonov.<ref name=vin>{{cite journal |author=Navratil, V. & de Chassey, B. ''s sod.'' |title=Systems-level comparison of protein-protein interactions between viruses and the human type I interferon system network.|journal=Journal of Proteome Research |date=2010|pmid=20459142 |volume=9 |issue=7 |pages=3527–36 |doi=10.1021/pr100326j}}</ref> Virusi lahko med drugim ovirajo signaliziranje po vezavi interferona na receptor, preprečujejo njegovo sinteza in/ali zavirajo delovanje beljakovin, ki se sintetizirajo pod vplivom interferonov.<ref name="Lin">{{cite journal |author=Lin R.J., Liao C.L., Lin E. in Lin Y.L. |title=Blocking of the alpha interferon-induced Jak-Stat signaling pathway by Japanese encephalitis virus infection |journal=J. Virol. |volume=78 |issue=17 |pages=9285–94 |year=2004|pmid=15308723 |doi=10.1128/JVI.78.17.9285-9294.2004}}</ref> Primeri takih virusov so [[virus japonskega encefalitisa]] (JEV), [[virus denge]] (tip 2 oz. DEN-2), [[herpesvirusi]], [[poliomavirusi]] (veliki antigen T), [[papilomavirusi]] (beljakovina E7) in [[virus vakcinije]] (beljakovina B18R).<ref name=sen>{{cite journal |author=Sen, G.C. |title=Viruses and interferons |journal=Annu. Rev. Microbiol. |volume=55 |issue= |pages=255–81 |year=2001 |pmid=11544356 |doi=10.1146/annurev.micro.55.1.255 |url=}}</ref><ref>Koren, S. (2007). "5. poglavje: Patogeneza virusnih okužb". '''V:''' ''Splošna medicinska virologija'', str. 51-3.</ref>
 
== Opombe in sklici ==
Vrstica 54:
== Viri ==
<div class="references-small">
* Koren, S. (2007). "8. poglavje: Naravna protivirusna odpornost". '''V:''' ''Splošna medicinska virologija'' (str. 93-8, 152-4); urednik Koren S. Ljubljana: Medicinski razgledi. ISBN 978-961-6260-02-2
</div>