Malteški viteški red: Razlika med redakcijama

Ko so [[muslimani]] leta [[1187]] ponovno osvojili Sveto deželo, so se malteški vitezi umaknili v [[Akon]], od tod pa na [[Ciper]] in [[Rodos]] in nazadnje na [[Malta|Malto]], ki je bila takrat vazalna država španskega podkralja [[Sicilija|Sicilije]]. Leta [[1798]] jih je [[Napoleon ]] pregnal tudi z Malte in od leta [[1834]] imajo svoj sedež v [[Rim]]u.

Do sredine [[12. stoletje|12. stoletje]] se je red razdelil na tri veje: redovnike-vojake, duhovnike-redovne kaplane in brate-bolničarje. Red je bil uradno še vedno cerkveni red in je od papeža dobil številne [[privilegij]]e: podrejen je bil izključno papežu, ni plačeval davkov in je lahko posedoval svoje verske objekte. Poleg verskih objektov so hospitalci in templjarji v Sveti deželi zgradili tudi mnogo pomembnih vojaških utrdb. V času, ko je bilo Jeruzalemsko kraljestvo na višku moči, so hospitalci posedovali sedem velikih utrdb in 140 drugih posesti. Največji utrdbi, na katerih je slonela moč [[Kneževina Antiohija|Kneževine Antiohije]], sta bili [[Krak des Chevaliers]] in [[Margat]]. Njihova posest je bila razdeljena na ''redovne konvente'' in manjše upravne enote, imenovane ''komende''. ''Komendo'' je vodil ''komendator'', več ''komend'' pa je bilo združenih v ''balijo'', ki jo je vodil ''bali''. Njihov zaščitnik je bil tudi cesar Svetega Rimskega cesarstva [[Friderik I. Barbarossa]] in leta [[1185]] jim je tudi on podelil številne privilegije.

Red ima že od leta [[1834]] svoj sedež v [[Rim]]u. Njegov uradni naziv je Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte, bolj znan pa je kot Suvereni malteški viteški red. Spada med katoliške verske redove in je kot tak član mnogih mednarodnih teles. Od leta [[1994]] ima status stalnega opazovalca v [[Generalna skupščina Združenih narodovOZN|Generalni skupščini združenih narodov]], svoje stalne delegacije pa ima akreditirane v [[Organizacija združenih narodov|Evropskem centru Združenih narodov]], [[Svet Evrope|Svetu Evrope]], [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]], [[UNESCO|UNESCU]], [[Človekove pravice|Mednarodnem inštitutu za človekove pravice]] in [[Rdeči križ|Mednarodnem odboru Rdečega križa]].

* Nicholson, Helen J. (2001). The Knights Hospitaller. ISBN 1-84383-038-8.

* Noonan, James-Charles, Jr. (1996). The Church Visible: The Ceremonial Life and Protocol of the Roman Catholic Church. Viking, ISBN 0-670-86745-4.

* Read, Piers Paul (1999). The Templars. Imago, ISBN 85-312-0735-5.

* »Some Notes About the Sovereign Military Order of Malta in the U.S.A.« Nobilta (Rivista di Araldica, Genealogia, Ordini Cavallereschi). Istituto Araldico Genealogico Italiano. Vol VII, No. 32 (September/October 1999).

* Tyerman, Christopher (2006). God's War: A New History of the Crusades. Allen Lane, ISBN 0-7139-9220-4.

* [[Vojaški red|Vojaški redovi]]ovi

{{Portal-Vojaštvo}}[[Kategorija:Križarske vojne]]

[[eten:MaltaKnights orduHospitaller]]

[[pl:Suwerenny Rycerski Zakon Szpitalników św. Jana z Jerozolimy z Rodos i z Malty]] {{Link FA|pl}}