Bejrut: Razlika med redakcijama

'''Bejrut''' ([[arabščina|arabsko]] بيروت, ''Bejrùt'') je [[glavno mesto]] in obenem največje [[mesto]] v [[Libanon]]u. Z 1,8 milijoni prebivalcev (s somestji 2,1 milijona) je mesto glavno pomorsko [[pristanišče]] [[država|države]] ter njeno [[gospodarstvo|gospodarsko]], [[bančništvo|bančno]] in [[finance|finančno]] središče. Bejrut naj bi v letu [[2009]] gostil zimske [[Azijske igre]] ter [[Frankofonske igre]]. Obenem namerava kandidirati za [[zimske olimpijske igre]] leta [[2018]]. Poleg državnih organov je v mestu sedež [[Organizacija arabskih zračnih prevoznikov|Organizacije arabskih zračnih prevoznikov]] in [[Gospodarska in socialna komisija za zahodno Azijo|Gospodarske in socialne komisije za zahodno Azijo]] [[Organizacija združenih narodov|OZN]]. V Bejrutu sta tudi regionalna sedeža [[ILO]] in [[UNESCO]] za vse arabske države.

Po [[izrael]]sko - arabskih vojnah od leta [[1948]] dalje so se v Bejrut zatekli številni [[Palestinci|palestinski]] begunci, ki v revščini še danes živijo v [[taborišče|taboriščih]] v južnih predmestjih. Leta [[1958]] so se nasprotja med privrženci in nasprotniki [[Gamal Abdel Naser|Naserjevega]] [[panarabizem|panarabizma]] izrodila v [[državljanska vojna|državljansko vojno]] in v mestu se je izkrcalo okoli 15.000 [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|ameriških marincev]], ki so končali [[Libanonska kriza (1958)|libanonsko krizo]]. Leta [[1970]], po izgonu iz [[Jordanija|Jordanije]], se je v Bejrutu utaborila [[Jaser Arafat|Arafatova]] [[Palestinska osvobodilna organizacija|PLO]], ki je organizirala napade na [[Izrael]] ter v begunskih taboriščih vzpostavile države v državi. Ob izbruhu [[libanonska državljanska vojna|libanonske državljanske vojne]] je bil Bejrut eno glavnih žarišč spopadov in mesto se je vzdolž »zelene črte« (Damaščanska ulica) razdelilo na [[kristjani|krščanski]] vzhodni in [[muslimani|muslimanski]] zahodni del. Posamezne dele mesta so kontrolirale različne milice in v spopadi med njimi, dopolnjeni z bombardiranji izraelskih [[letalo|letal]], sirsko zasedbo, [[Hezbolah]]ovimi bombnimi napadi na tuja predstavništva in ugrabitvami tujcev so v mestu kljub posegom zahodnih vojsk (predvsem [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriške]] in [[Francoske oborožene sile|francoske]]) in [[Organizacija združenih narodov|OZN]] terjale ogromno življenj in ogromno materialno škodo. Spopadi so se končali leta [[1989]] in leta [[1991]] so odpravili »zeleno črto«, ki vsemu navkljub še vedno ostaja v glavah prebivalcev. Po vojni je bil pod pokroviteljstvom nekdanjega premiera [[Rafik Hariri|Rafika Haririja]] ustanovljen sklad za povojno obnovo, znan kot ''[[Solideré]]'', ki mu je do danes uspelo v precejšnji meri obnoviti predvsem mestno središče okoli Trga mučenikov in trga Zvezda. Ob obnovitvenih delih so odkrili tudi nova [[arheologija|arheološka]] najdišča, ki so razjasnila marsikaj o daljni zgodovini mesta.