Zimska vojna: Razlika med redakcijama

Posledično je bila Sovjetska zveza [[14. december|14. decembra]] istega leta izločena iz [[Društvo narodov|Društva narodov]]. [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]]ov načrt je bil zavzetje celotne Finske v [[mesec]]u dni, toda finski odpor je zdržal nenavadno dolgo, vse do [[Marec|marca]] [[1940]], ko je bila podpisana mirovna pogodba v [[Moskva|Moskvi]]. Kljub porazu Finske je bil svet presenečen nad vojaško nesposobnostjo sovjetske vojske, ki so jo imeli za nepremagljivo. To je Hitlerja spodbodilo, da je predčasno napadel Sovjetsko zvezo (SZ), obenem pa je ta vojna SZ rešila pred popolnim porazom v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]].

Finska je bila že od nekdaj prizorišče rusko-[[Švedska|švedskega]] tekmovanja. Do leta [[1809]] je Finski vladala Švedska, nato pa so jo prepustili Rusiji. Še posebej je bilo sporno območje zahodne [[Karelija|Karelije]], ki je imela popolnoma drugačno zgodovino od ostale Finske. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], v kateri se je Finska osamosvojila od Rusije, so bili odnosi med državama skrajno napeti. Leta [[1932]] je bil med Finsko in Sovjetsko Zvezo (SZ) podpisan sporazum o nenapadanju, ki je bil nato obnovljen leta [[1934]], vendar ga je SZ pogostokrat namerno kršila. Ob vzponu nacistične [[Nemčija|Nemčije]] se je Stalin bal, da bo Nemčija zasedla Finsko in tako ogrozila [[Leningrad]]. [[23. avgust]]a [[1939]] je bil med SZ in Nemčijo podpisan sporazum o nenapadanju, ta je med drugim določal, da Finska spada v interesno območje SZ. Sporazum je tako dal SZ proste roke da ukrepa zoper Finske. [[Jesen]]i leta [[1939]] je SZ od Finske zahtevala, da se ta umakne 20-2520–25 km od meje med državama ter ji za 30 let v upravljanje prepusti [[polotok]] Hanko. V zameno bi SZ Finski prepustila velik del Karelije. Finska zahteve SZ zavrne, zato SZ poseže po ostrejših ukrepih. [[26. november|26. novembra]] sovjetsko [[topništvo]] obstreljuje lastne čete, pri čemer umreta 2 vojaka in en častnik rdeče armade, SZ za ta incident obtoži Finsko. Da bi državi spor zgladili, SZ zahteva opravičilo in premik mej med državama za 20-2520–25 km. Finska zanika kakršno koli vpletenost v ta incident in zahtevo na veliko presenečenje SZ zavrne, SZ to izkoristi in razdre sporazum o nenapadanju in tako se začne vojna.

[[5. januar]]ja [[1940]] je prišlo do bitke za cesto Raate. V tem incidentu je bila 44. (25.000 mož) sovjetska [[divizija]], ki so jo poslali na pomoč obkoljeni 163. diviziji, skora popolnoma uničena. Divizija je padla v zasedo finskih branilcev (okoli 300 mož). Majhna skupina mož je blokirala napredovanje čet medtem , ko je finska 9. divizija (6000 mož) odrezalo pot za umik ter divizijo razbila na posamezne enote in jih nato uničila eno za drugo. Rusi so v vojni izgubili okoli 23.000 mož Finci pa 800 pritem pa zaplenili 43 tankov, 71 topov različnega tipa, 29 protitankovskih topov, 260 tovornjakov, 1.170 konjev, večje število pehotnega orožja, municije in sanitetnega materiala. Po tej bitki je zaradi nesposobnosti vodenja vojske in ogromnih izgub v materialu in ljudeh [[Josip StalinVisarijonovič Džugašvili|Stalin]] [[7. januar]]ja odstavil Klimenta Vorošilova in ga nadomestil z Semjonom Timošenkom. Ta se je takoj loti preoblikovanja vojske ter spremenil taktiko bojevanja. Enote so dobile boljše orožje ter opremo in niso jih več pošiljali v nesmiselne napade. Preden so jih poslali v napadom so opravili večurno topniško obstreljevanje in letalsko bombandiranje. Za napad na Mannerheimovo linijo so celo poslali izvidnico, da je prinesla kos betona, temu so nato določili trdnost na podlagi katere so določilo količino streliva, ki ga bodo potrebovali za uničenje obrambne linije.

Rdeča armada se je v vojni marsikaj naučili in zdaj je bila pripravljena na nov odločilni udarec. [[1. februar]]ja [[1940]] se je v Karelijski ožini začela velika ofenziva. Nepretrgano obstreljevanje, napadi tankov in valovi pehote so povzročili, da je Fincem zmanjkalo streliva, njihove položaji so bili kmalu preplavljeni in do [[16. februar]]ja je bila obramba prebita, prodora ruskih čet ni bilo več mogoče ustaviti. Do [[5. marec|5. marca]] je rdeča armada že napredovala 10-1510–15 km od Mannerheimove linije in prišla v predmestje Viipurija. Fincem ni ustalo drugega kot da zaprosijo za premirje.

* [http://www.letton.ch/lvx_39sdn.htm USSR expulsion from League of Nations] from the League of Nations' Official Journal

* [http://www.historyhouse.com/in_history/winter_war/ Those Burly Fins], History House magazine article