Bajkalsko-amurska magistrala: Razlika med redakcijama

m
m (pnp AWB)
Prve zamisli o trasi so se pojavile v drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] kot eni izmed možnosti za vzhodni krak transsibirske železnice. Tudi ko je bila slednja zgrajena, niso ponehale zamisli o severni trasi, ki bi omogočila izkoriščanje naravih bogastev, poselitev skoraj neobljudenega dela Sibirije ter kot strateško alternativo transsibirski železnici, ki je ranljiva na najbolj vzhodnem delu, ki teče tik ob državni meji s [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]].
 
Prva gradbena dela na izredno zahtevni trasi so se pričela v času [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]]a in leta [[1937]], ob 20. obletnici [[oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]], je bil odprt prvi najzahodnejši odsek. V času [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] so dela obstala in nekaj odsekov so celo prestavili v Povolžje zaradi oskrbe bojišča pri [[Stalingrad]]u. Leta [[1944]] so dela ponovno stekla na skrajnem vzhodnem kraku, kjer so glavnino delovne sile predstavljali zaporniki iz [[gulag]]ov skupaj z [[Nemci|nemškimi]] in [[Japonci|japonskimi]] [[vojni ujetnik]]i.
 
Po Stalinovi smrti leta [[1953]] so vsa dela zaustavili za dobri dve desetletji, ko so se odnosi [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] s Kitajsko močno ohladili. Tako so leta [[1974]] ponovno pričeli z deli. Glavnino delovne sile so tokrat predstavljali udarniki pod okriljem mladinske organizacije [[Komsomol]], ves čas pa so sodelovali tudi prisilni delavci. [[29. september|29. septembra]] [[1984]] je bila železnica BAM svečano odprta, vendar na otvoritev niso povabili zahodnih medijev, da bi se izognili neprijetnim vprašanjem glede stanja proge (le tretjina je bila polno operativna) in delovnih pogojev. Leta [[1991]] so jo razglasili za dokončno dograjeno.
360.301

urejanje