Čjang Kajšek: Razlika med redakcijama

Nikoli mu ni uspelo docela pregnati komunistov, ki so se v [[Jiangxi]]ju zbrali in sestavili [[Kitajsko Sovjetska Republika|Kitajsko Sovjetsko Republiko]]. Antikomunistična pozicija mu je zagotovila zavezništvo [[nacizem|nacistične]] [[Nemčija|Nemčije]], s katero je leta [[1934]] obkolil [[Rdeča Armada|Rdečo Armado]] in jo prisilil na Dolgi Pohod proti [[Yan’an]]-u.

Z [[Japonska|japonskim]] vdorom v [[Mančurija|Mančurijo]] leta [[1931]] je Chang izpostavil sledeči slogan: »Najprej notranjo pomiritev, nato zunanji odpor.« Leta [[1936]] je zavezniški general [[Zhang Xueliang]] organiziral ugrabitev Chianga, da bi lahko zbral vojake proti Japonski v [[Odprta vojna|Odprti vojni]] iz leta [[1937]] (do [[1945]]). Japonska je izkorisitla incident pri Mostu Marka Pola pri [[Pekingu]] in napadla Kitajsko. Chian Kai Shek je bil na vojno nepripravljen, saj je svoje izsile izčrpaval v nenehnih bojih s komunisti. Japonci so avgusta napadli Shanghai. Chiang je končno poslal 500.000 vojakov, da bi branili Shanghai, vendar je le-ta padel po polletnem obleganju v katerem je zaradi posledic bombardiranja izgubilo življenje več desettisoč nedolžnih ljudi. Chiang Kai Shek je po padcu Nankinga januarja 1938 premaknil sedež vlade globje v notranjost, v [[Chongqing]]. Od tam je vodil odpor proti japonskim okupatorjem. Zaradi hudih ekonomskih in industrijskih težav se Chiang ni več vpletel v boje, če ne zato, da bi ohranil ozemlje, ki mu je še preostajalo.

 

ZDA so tudi dalje podpirale Chiang Kai-sheka v [[državljanska vojna|državljanskih bojih]] za kontrolo Kitajske proti Ljudski Liberalni Vojski, ki jo je vodil [[Mao Cetung]]. Kljub zunanji slavi je Chiangova vlada pešala zaradi korupcije in [[inflacija|inflacije]]; vojna je hudo oslabila [[nacionalizem|nacionaliste]] in krepila komunistične sile z naraščajočim številom privržencev.