Redakcija: 22:09, 28. januar 2011 uredi Klemen Kocjancic (pogovor \| prispevki) 360.301 urejanje m Hitro dodajanje kategorije "Slovenski univerzitetni učitelji" (z uporabo orodja HotCat) ← Starejše urejanje		Redakcija: 10:56, 17. februar 2011 uredi razveljavi Klemen Kocjancic (pogovor \| prispevki) 360.301 urejanje m pnp AWB Novejše urejanje →
Vrstica 4: == Življenjepis == Kot gimnazijec je deloval v [[Narodnoosvobodilni boj\|NOB]]. Leta [[1951]] je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani\|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] diplomiral iz [[slavistika\|slavistike]], leta [[1960]] pa tam tudi doktoriral. Na Filozofski fakulteti je predaval od leta [[1961]], od leta [[1972]] kot [[redni profesor]] za [[zgodovina slovenske književnosti\|zgodovino slovenske književnosti]]. Leta [[1979]] je bil izvoljen za [[dopisni član SAZU\|dopisnega]], leta [[1985]] pa za rednega člana [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti\|SAZU]]. S predavanji je gostoval na mnogih tujih univerzah, največkrat v [[Celovec\|Celovcu]] in [[Trst~~\|Trstu~~]]u. Opravljal je številne strokovno-organizacijske naloge, med drugim je od leta [[1978]] organiziral simpozije [[Obdobja]] v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Leta [[1966]] je postal sourednik [[Slavistična revija\|Slavistične revije]], od leta 1987 do leta 1991 je bil član glavnega uredniškega odbora [[Enciklopedija Slovenije\|Enciklopedije Slovenija]], leta 1988 in 1995 urednik Obdobij, od leta 1990 do leta 1992 pa član uredniškega odbora nove izdaje [[Brižinski spomeniki\|Brižinskih spomenikov]]. Leta [[1981]] je dobil [[Kidričeva nagrada\|Kidričevo nagrado]]. Upokojil se je leta 1994, istega leta je bil imenovan za [[zaslužni profesor\|zaslužnega profesorja]] Filozofske fakultete, leta 1996 pa za [[ambasador RS v znanosti\| ambasadorja RS v znanosti]]. Najprej se je ukvarjal s [[pripovedništvo 19. stoletja\|pripovedništvom 19. stoletja]] in začetki [[literarna kritika\|literarne kritike]]. Vodil je skupinsko raziskavo [[povojna literatura\|povojne literature]] (''Slovenska književnost 1945−1965''), v njenem sklopu je z generacijskega vidika obdelal [[lirika\|liriko]]. V razpravah je obravnaval smeri in sloge [[slovenska književnost\|slovenske književnosti]] od [[reformacija\|reformacije]] do sodobnosti. Podrobno se je ukvarjal s [[Prešeren\|Prešernom]]. Vodil je raziskavo o [[pesništvo upora\|pesništvu upora]] iz obdobja 1941−1945 in uredil antološko izdajo (Slovensko pesništvo upora I. Partizanske, 1987). Literarno zgodovino je prenavljal s postopki imanentne interpretacije ter pozneje sprejemal pobude modernih teoretičnih in metodoloških smeri. Tematsko in jezikovno-stilno obravnavo literarnih del in avtorskih opusov je združeval s strukturnimi in recepcijskimi vidiki v integralno interpretacijo. V literarni zgodovini je raziskoval [[časovni slog\|časovne]] oziroma [[obdobni slog\|obdobne sloge]]. Prizadeval si je pojasniti evolucijsko dinamiko slovenske literature, zlasti poezije, in v njej odkriti značilne tipološke poteze. Ob tem je teoretično in metodološko utemeljeval svoje poglede in dognanja. Uredil je antologijo slovenske poezije v makedonščini ''Slovenečka poezija'' (leta 1972) in dvojezično antologijo ''Na zeleni strehi vetra − Auf dem grünen Dach des Windes'' (leta 1980). Vrstica 32: {{CastniZnakSvobodeSLO}} [[Kategorija:Rojeni leta 1926\|Paternu, Boris]] [[Kategorija:Živeči ljudje\|Paternu, Boris]]

Boris Paternu: Razlika med redakcijama